Avtobus nas je odpeljal do gasilskega doma v Moravčah, od koder smo se podali proti hribu. Hodili smo po stranskih cestah, gozdu in pašnikih, se družili, smejali in bili veseli, da nam ni bilo potrebno sedeti v šolskih klopeh. Po malo več kot uri hoda smo prispeli do zadnjega vzpona in dočakali nekaj sončnih žarkov. Nakar smo dospeli do čudovite cerkvice na vrhu hriba, kjer pa nismo imeli časa občudovati stavbe, saj smo se borili, da nas veter ne bi odpihnil. Hitro smo pojedli malico in se spustili v dolino, saj smo tako ubežali vetru. Bil je prijeten dan na svežem zraku.