VZGOJNA NAČELA ŠOLE

Novela Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 102/2007) je predpisala oblikovanje vzgojnega načrta kot dokumenta, s katerim šola avtonomno ureja vzgojna vprašanja.

Vzgoja otrok je v prvi vrsti pravica in odgovornost staršev, z obveznim šolanjem pa se primarnim vzgojnim prizadevanjem nujno dodajajo elementi sekundarne vzgoje, ki je z vidika socializacije otrok ključnega pomena. Institucionalna vzgoja ne more in ne sme nadomestiti vzgojne vloge družine, skozi otrokov razvoj pa je pomembno dosegati sozvočje obeh bolj ali manj načrtnih vzgojnih vplivov.

Vzgojni načrt je temeljni dokument šole, ki usklajuje vzgojno delovanje vseh strokovnih delavcev šole in ob tem pomembno vključuje v vzgojni proces tudi starše in učence.

1. Cilj vzgojnega delovanja je oblikovanje stališč, vrednot, interesov in veščin.

2. Ponotranjenje vrednot poteka v petih fazah moralnega razvoja:
– spoznavanje vrednot,
– ravnanje v skladu z njimi,
– identifikacija z zanj pomembnim odraslim in sprejetje vrednot za svoje,
– organizacija vrednot,
– ponotranjanje vrednot.

3. Vzgojno delovanje pomeni spodbujanje odličnosti posameznikov in odnosov.

4. Pri vzgojnem delovanju veljajo načela:
– spoštovanja,
– vključevanja,
– aktivnega sodelovanja učencev,
– skupnega reševanja težav,
– zavzetosti za vsakega posameznika.

5. Situacije, ko učenci ne upoštevajo pravil ali kršijo pravice drugih, so izjemno dragocene, saj ob primernem vodstvu omogočajo refleksijo, presojo, empatijo, dogovarjanje, iskanje kompromisov, razvijanje moralnega presojanja, ponotranjenje vrednot, prevzemanje odgovornosti za svoja dejanja in reševanje medsebojnih sporov.

6. Delovanje šole in staršev naj bo čim bolj usklajeno, kot dobro partnerstvo, ki se izraža v medsebojnem zaupanju in usklajevanju.

7. Posebno pomembno je vzgojno delovanje, ki poteka preko vodenja, organizacije in upravljanja oddelka.

8. Pomemben vzgojni element je učitelj kot zgled.

9. Vzgoja in izobraževanje sta neločljivo povezana. Pouk naj vsebuje načrtno vzgojno delovanje pri izbiri metod in oblik dela, vsebine ter stila vodenja. Pomembno je, da šola nauči učence učiti se.

10. Šola bo v program vključevala take dejavnosti, ki vzpostavljajo prijetno, sproščeno in spodbudno razredno klimo, pozitivne medosebne odnose zaupanja in izobraževanje o škodljivih oblikah vedenja.

11. Na šoli skrbimo za zdravo okolje, ki omogoča optimalno življenje v fizičnem, psihosocialnem in duhovnem smislu.

12. Pri vzgojnem delovanju mora šola braniti in jasno zagovarjati svojo strokovno avtonomijo in nastopati usklajeno ter dosledno.

Vzgojne dejavnosti šole

Vzgojne dejavnosti šole izvajajo strokovni delavci izhajajoč iz vizije, ciljev in vrednot naše šole. Pred učence postavljajo jasne zahteve, cilje in pričakovanja in jih učijo, kako delovati v skladu z njimi.

1. Preventivno-proaktivne dejavnosti

Preventivno-proaktivne dejavnosti šole so dejavnosti, s katerimi šola poskuša oblikovati takšno okolje in pogoje za delo ter življenje v šoli, v katerih bodo vsi učenci in zaposleni najbolj učinkovito zadovoljevali in uresničevali svoje potrebe, odgovornosti in pravice.

2. Svetovanje in usmerjanje

Svetovanje in usmerjanje je namenjeno učencem, posredno pa tudi njihovim staršem pri reševanju problemov, ki so povezani z razvojem učenca, s šolskim delom, z odnosi med vrstniki in odraslimi, razvijanjem samopodobe in s prevzemanjem odgovornosti. Izvajajo ga učitelji, razredniki in v skladu s programskimi smernicami šolske svetovalne službe tudi šolske svetovalne delavke.

3. Mediacija

Mediacija je postopek, ki učencem pomaga, kadar se znajdejo v konfliktu z drugimi učenci. Za pogovor morata biti pripravljeni obe strani in je prostovoljen. Vodi ga šolska svetovalna delavka. Vsi učenci enakovredno izrazijo svoja mnenja, čustva in opažanja ter drug drugega poslušajo. Učenci predlagajo različne možne rešitve spora in izberejo tisto rešitev, ki je sprejemljiva za obe strani.

4. Sodelovanje s starši ob konkretnem vzgojnem izzivu

Če učitelj oziroma drug strokovni delavec šole, ugotovi, da bi pogosti stiki s starši otroku koristili pri doseganju vzgojnih ciljev, se s starši lahko poveže bodisi preko telefona, elektronske pošte ali se z njimi pogovori v času dopoldanskih pogovornih ur ali na rednih popoldanskih pogovornih urah.

5. Restitucija

Učenec se lahko odloči za restitucijo, kar pomeni, da bo naredil nekaj, kar je v njegovi moči, da poravna povzročeno škodo. Pomembno je, da je poravnava povezana s področjem, na katerem je škodo naredil. Lahko gre za materialno, socialno ali etično področje.

Vzgojni postopek v primeru kršenja pravil šolskega reda 

Če pride do lažje ali težje kršitve šolskega reda, se v namen vzgojnega delovanja uporabi vzgojni postopek. Sestavljen je iz šestih korakov. Pri lažjih kršitvah si koraki sledijo, upošteva se načelo postopnosti, pri težjih kršitvah pa strokovni delavec ali tim strokovnih delavcev presodi, na katerem koraku se bo vzgojni postopek pričel.

Osnova vsakega koraka je pogovor, ki je namenjen:

  • razjasnjevanju okoliščin in posledic vzgojne kršitve,
  • po potrebi dodelitvi vzgojnega ukrepa ali izboru primerne vzgojne dejavnosti za učenca (svetovanje, mediacija, restitucija …) in
  • dogovoru o nadaljnjem vedenju.
  1. korak: OPOZORILO
  2. korak: POGOVOR Z UČITELJEM
  3. korak: POGOVOR Z RAZREDNIKOM
  4. korak: TIMSKI POGOVOR PRI ŠOLSKI SVETOVALNI SLUŽBI
  5. korak: TIMSKI POGOVOR PRI RAVNATELJU
  6. korak: NADALJEVANJE POSTOPKA VZGOJNEGA UKREPANJA V SKLADU S PRAVILNIKOM O VZGOJNIH OPOMINIH V OŠ

Nekaj členov iz Pravil šolskega reda

  1. člen

Če učenec kljub opozorilu in pogovoru ne izpolnjuje svojih dolžnosti in odgovornosti ter ponavlja kršitve ali se zgodi hujša kršitev, lahko učitelj ali strokovni delavec uporabi ustrezne vzgojne ukrepe.

Učitelj glede na kršitev presodi, kateri alternativni vzgojni ukrep je za učenca najbolj primeren. Učencu pomagajo spoznavati njegove obveznosti do drugih ljudi in pomen pravil v družbeni skupnosti.

Izvajanje vzgojnih ukrepov je povezano z nudenjem podpore in vodenjem učenca ter iskanjem možnosti in priložnosti za spremembo neustreznega vedenja.

  1. člen

Ko vzgojne dejavnosti oziroma vzgojni postopki in ukrepi ob predhodnih kršitvah niso dosegli namena, ali če gre za hudo kršitev, katere posledica je ogrožanje varnosti, se lahko učencu, kadar krši dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, drugimi predpisi in akti šole, izreče vzgojni opomin. Postopek izrekanja vzgojnih opominov je določen v Zakonom o osnovni šoli.

  1. člen

Če učenec po izrečenem drugem vzgojnem opominu še vedno krši pravila, je možna premestitev v drug oddelek. Na pobudo razrednika in ob predhodni pridobitvi mnenja šolske svetovalne službe razredni učiteljski zbor odloča o premestitvi učenca. S sklepom razrednega učiteljskega zbora razrednik seznani starše premeščenega učenca.

  1. člen

Šola lahko učenca, ki po izrečenem tretjem vzgojnem opominu še naprej krši pravila, prešola na drugo šolo v skladu s 54. členom Zakona o osnovni šoli