VRSTE SREDNJIH ŠOL

Ne glej,
od kod
prihajaš,
glej,
kam greš!

Po končani osnovni šoli lahko izbiraš med različnimi vrstami srednjih šol:

1. Srednje poklicno izobraževanje traja tri leta.

Po opravljenem zaključnem izpitu imaš poklic in se lahko zaposliš ali pa nadaljuješ šolanje.Veliko poklicev je takšnih, da ti omogočijo samozaposlitev (na primer: avtomehanik, frizer,tesar, pečar, slikopleskar,…).
Šolanje lahko nadaljuješ v dveletnih poklicno tehniških programih, imenovanih tudi 3+2 programi in pridobiš naziv tehnika.
Poklicni programi so zasnovani tako, da del pouka poteka v učilnicah, del pouka pa je povezan s praktičnim delom v šolskih delavnicah in na praksi pri obrtnikih, podjetnikih…

2. Srednje strokovno izobraževanje ima dva cilja.

Pripraviti dijake za nadaljnje izobraževanje ali pa za zaposlitev.
Traja štiri leta in se zaključi s poklicno maturo. Z opravljeno poklicno maturo dobi dijak poklicni naziv – večinoma je v imenu poklica beseda tehnik (primer: ekonomski tehnik, gradbeni tehnik, farmacevtski tehnik, turistični tehnik, gostinski tehnik, elektrotehnik…).

Med šolanjem je veliko časa namenjenega pridobivanju znanj za poklic, dovolj pa je tudi splošno izobraževalnih predmetov, ki omogočajo dijakom dobro podlago za nadaljevanje študija predvsem v izbrani strokovni temi. Če tekom šolanja spoznaš, da ti strokovna smer ne odgovarja, lahko pri vpisu na fakulteto izbereš tudi kakšno drugo smer. Na primer: narediš srednjo vzgojiteljsko šolo, pri vpisu na fakulteto pa izbereš fizioterapijo.

Toda pazi, pri vpisu na nekatere univerzitetne smeri imaš nekaj omejitev. Tako se brez opravljene splošne mature ne moreš vpisati na medicinsko ali pravno fakulteto. Nekaj smeri pa je takšnih, da se nanje lahko opišeš le, če opraviš še dodatni maturitetni izpit (primer: pedagoška, filozofska, farmacevtska fakulteta..).

3. Gimnazija

Te pripravi za nadaljevanje šolanja ter zagotavlja široko splošno izobrazbo. Šolanje traja štiri leta. Namenjena je učencem z boljšim učnim uspehom in dobrimi delovnimi navadami, saj je od vseh srednješolskih programov najbolj zahtevna. Gimnazijski maturant se lahko vpiše v vse smeri univerzitetnega študija, nima pa poklicnega naziva, ne glede na vrsto in tip gimnazije, zato brez nadaljnjega šolanja težko dobi službo.

Ločimo:
Splošne gimnazije – teh je največ.
Poleg čisto »običajne« splošne gimnazije, pa ločimo še športne gimnazije, klasično gimnazijo in evropski oddelek gimnazije.
Strokovne gimnazije se delijo na tehniške, umetniške in ekonomsko.
Tehniški gimnaziji v Ljubljanski regiji sta elektro računalniška in biotehniška.
Tudi umetniške gimnazije so različne: plesna, likovna, glasbena in dramsko gledališka.

Če se odločiš za vpis na strokovno gimnazijo, to ne pomeni, da ob zaključku te gimnazije pridobiš poklic izbrane smeri. Gimnazije so namenjene predvsem tistim učencem, ki točno vedo, katera smer jih zanima in nameravajo nato po srednji šoli nadaljevati izobraževanje v tej smeri na univerzitetnem programu.

VEČ IN PODROBNEJŠE INFORMACIJE O SREDNJEŠOLSKIH PROGRAMIH NAJDEŠ NA:
http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2014/programi/index.htm

scan0002

TRIJE TIPI SREDNJEŠOLCEV

1.TIP: UČENEC POKLICNE ŠOLE : je zelo konkreten, praktičen, ročno spreten, zanimajo ga praktične stvari, konkretni rezultati in določena področja… Izobraževanje ga ne zanima preveč, čeprav je učno lahko zelo uspešen, v življenju ima konkretne cilje in je poklicno precej profiliran.

2.TIP: DIJAK SREDNJE STROKOVNE ŠOLE: zanima ga veliko stvari z ožjega področja, je konkreten, praktičen, poglablja se v stvari, kjer vidi rezultate svojega dela. Učno je uspešen in ima dobre učne navade, poklicno je vsaj delno profiliran.

3.TIP: GIMNAZIJEC: veliko različnih interesov, vse ga zanima, rad se poglablja v stvari, ni zadovoljen s površnimi informacijami, razvito ima abstraktno mišljenje… Ima dobre učne navade, dobre ocene, poklicno ni profiliran.