V OPB 3 smo bili zadnji teden pred »krompirjevimi« počitnicami zelo pridni, tako da smo si naše prve počitnice res zaslužili.
Najprej smo se pogovarjali, zakaj pogovorno prihajajočim počitnicam rečemo »krompirjeve« počitnice. Nekaj misli naših prvošolcev …
»Da imamo praznik krompirja. Da ga lahko kupimo in jemo.«
»Ker ima krompir počitnice.«
»Da je dan krompirja.«
»Takrat poberemo krompir.«
»Krompirji imajo rojstni dan.«
»Da sedaj sejejo krompir.«
»Da tudi otroci lahko jemo krompir.«
»Da bomo pobrali krompir, ki ga imamo še vedno na vrtu.«
»Da so v starih časih, ko niso imeli dovolj ljudi za pobirat, tudi otroci pobirali krompir.«
Ugotovili smo, da izraz prihaja iz preteklosti, ko so imeli otroci počitnice glede na večja kmečka opravila, ki jih je bilo potrebno postoriti in pri tem so pomagali tudi otroci. Tako so ob koncu poletja pobirali krompir in od tu izraz »krompirjeve« počitnice. Naučili smo se tudi, da se uradno imenujejo jesenske počitnice.
Jeseni se listi na drevesih obarvajo v čudovite barve in počasi odpadejo in v tem vzdušju smo okrasili tudi našo učilnico. Pobarvali smo liste in jih obesili na okna, iz papirja smo naredili ježke in veverice ter pobarvali in izrezali jurčke ter mušnice. Iz pravih drevesnih listov pa smo ustvarili še prikupne kužke.
Med jesenskimi počitnicami imamo v Sloveniji dva praznika, dan reformacije (31. 10.) in dan spomina na mrtve (1. 11.). Z reformacijo smo Slovenci dobili prvo knjigo napisano v slovenskem jeziku. Napisal jo je Primož Trubar. To je bil Katekizem, kmalu pa je napisal še drugo knjigo, Abecednik. O Primožu Trubarju in reformaciji smo si pogledali prispevek v oddaji Infodrom. Nato pa smo se preizkusili v slikanju inicialk in se naučili, da je inicialka začetna črka v besedilu, ki je zelo lepo okrašena.
Takoj po dnevu reformacije pa sledi dan spomina na mrtve, ko se na takšen ali drugačen način spomnimo svojih pokojnih bližnjih. Ta praznik praznujejo tudi po drugih državah sveta in kako ga praznujejo v Mehiki, smo si ogledali v knjigi Kako otroci po svetu praznujejo praznike.
Bolj kot ta dva praznika pa otroci poznajo noč čarovnic. Več o tem običaju smo si pogledali v zgoraj omenjeni knjigi in ugotovili, da običaj nima korenin v Sloveniji, ampak prihaja z Irske. Irci so ga prinesli v Združene države Amerike, od tam pa je običaj prišel k nam preko televizije in spleta. In zato tudi v Sloveniji vedno pogosteje zadnjo noč v oktobru v izdolbene buče damo gorečo svečo in bučo postavimo na vidno mesto. Ker pa mi nismo imeli pravih buč, smo jih izdelali kar iz papirja.
Ugotovili smo tudi, da je običaj podoben našemu pustu, ko se našemimo v maškare in tako podimo zimo. Na Irskem in v ZDA pa z oblačenjem v različne kostume odganjajo duhove, ki se to noč vrnejo nazaj na ta svet. No, vsaj tako so verjeli stari Kelti.
Teden smo zaključili z ogledom kratkega risanega filma Bi se gnetli na tej metli in si izdelali čisto pravo čarovniško paličico.
OPB 3 vam želi lepe jesenske počitnice.
