V torek, 22. junija, se je 3. c pogumno podal v dopoldansko pripeko in obiskal Slamnikarski muzej v Domžalah. Vožnja z avtobusom po tako dolgem času je bila zopet pravo doživetje!
Slamnikarski muzej ponuja ogromno znanja o naši kulturni dediščini. Učenci so se naučili, kako so včasih izdelovali slamnike, zakaj je bilo slamnikarstvo tako razširjeno v naših krajih, tudi v Mengšu, preizkusili so se v pletenju slamnatih kitk. Nato pa so si v Menačn’kovi domačiji ogledali še izgled in opremo domačije zgrajene pred več kot 100-timi leti.
Po obisku muzeja so učenci strnili vtise in povedali, kaj jim je ostalo v spominu.
Všeč mi je bilo pletenje iz slame. (Hana)
Zanimivo je bilo, kako je gospa zašila slamnik pred našimi očmi. Gospod Roman nam je na začetku zastavljal zanimiva vprašanja. (Lara)
Všeč mi je bilo, da je večina tistih učencev, ki jim je uspelo že splesti daljšo kito, dobila slamnato zapestnico. (Ruben)
Naučila sem se celotnega postopka izdelave slamnika, od slame do »prešanja« slamnika. V oči so mi padle slamnate kite, ki so bile pobarvane v vseh barvah. (Taja F.)
V Menačn’kovi domačiji mi je bil všeč otroški voziček, v muzeju pa različni razstavljeni slamniki. (Iman)
Zanimivo se je bilo naučiti družabne igre Špana, ki so jo igrali otroci včasih. (Lina)
Menačn’kova domačija mi je bila zanimiva zaradi starinskih predmetov, opreme in nasploh po zgradbi (v obliki črke L). (Jošt)
Na zaključku dneva sem se sprostil ob barvanju starih risb, ki jih je gospa Katarina natisnila na papir. (Leon)
Tajina babica nam je spekla zares okusno belokranjsko pogačo. Pojedel sem kar 8 koščkov. (Jure)
Všeč mi je bila črna kuhinja. (Klara)
Meni je bila všeč preša. (Gaja)
V muzeju so mi bile zanimive velike naprave. (Jaka)