V OPB 1 imamo radi naravo, trudimo se biti prijazni do vseh bitij. Zelo so nam všeč drevesa, pogosto jih obiščemo v šolskem parku in z njimi prijateljujemo. Ob tem se nam odpirajo nova spoznanja, radi pa se zabavamo tudi s tem, da si poskušamo zamišljati, kako je biti drevo.
Tukaj je nekaj utrinkov naših razmišljanj in ugotovitev:
OŽBEJ: Lepo je biti drevo. Lepo življenje imaš. Velikokrat lahko poslušaš ptičke in gledaš sončni zahod. Mislim, da se mora drevo precej potruditi, da rodi sadeže. Občudujem ga, ker samo poskrbi, da raste. Meni je drevo zelo pri srcu, rad grem k njemu.
LUCAS: Če si drevo, te velikokrat obišče kakšen človek in te objame. Ko je drevesu dolgčas in ni ptičkov, mu je všeč, da pridejo ljudje. Drevo obožuje družbo živali, drugih dreves in rastlin. Med seboj se dobro razumejo. Tudi jaz se dobro počutim, ko obiščem drevo in ga objamem. Všeč mi je, ko ima prekrasne barve.
ANGELA: Drevo je veselo, če se z njim kdo pogovarja. Z njim se pogovarjajo ljudje in živali, ptice pa mu kaj zapojejo.
FILIP V.: Kadar drevo posekajo ali mu poškodujejo veje, je žalostno.
SAMO: Kadar pridejo škodljivci, se pa drevo slabo počuti. Ne vem, če mu je všeč, da mora vedno stati pri miru. Meni ne bi bilo, jaz bi rad ”norel”.
ELA: Drevo je žalostno, če nima prijateljev. Ptički, ljudje, sonce, vsi so njegovi prijatelji.