Branje je zagotovo veščina, s katero se vsak izmed nas srečuje dnevno. V procesu branja dekodiramo zapisane črke in jih prevajamo v zvočne jezikovne znake. Mnogim otrokom je branje položeno že v zibelko, saj jim starši že zgodaj pričnejo prebirati knjigice. Nekateri se srečajo z njim, ko vstopijo v vrtec, spet drugi v šoli, nekateri so v stiku z branjem pri starih starših. Bolj kot so otroci v stiku z branjem, prej začutijo interes in voljo, da se ga naučijo tudi sami. Ko otrok spozna željo po tej potrebi, lahko rečemo, da je to ustrezen čas za njegovo opismenjevanje. Učenje branja v šoli pa poteka celotno prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. Če želimo učitelji učence naučiti branja za vseživljenjsko učenje in doživljanje lepega ob literaturi, potem jih moramo naučiti branja z razumevanjem. Preden pa se lotimo te naloge, moramo doseči, da bodo vsi učenci obvladali tehniko branja, torej naučiti jih moramo, da ne bodo zamenjevali, izpuščali črk oz. glasov, da bodo tekoče brali besede v besednih zvezah in povedih, da bodo obvladali naglašenost ipd. Priporočljivo je, da otrok bere šest dni v tednu, od pet do deset minut na dan.
Otroci, ki obiskujejo igrive bralne urice urijo tako fonološko zavedanje in pozornost, ki sta zelo pomembni za učenje branja kot tudi samo tehniko in razumevanje prebranega.
Od začetka šolskega leta so napredovali prav vsi učenci. Vse vaje, ki pripomorejo k boljši tehniki branja, izvajamo preko gibanja in igre.
V galeriji si lahko ogledate družabno igro, ki vključuje sprostitev, pozornost, branje in gibanje. Pri naslednji dejavnosti otroci sedijo v krogu, vsak prebere eno stran oz. krajši odlomek v knjigi. Knjiga potuje. Pri nekoliko daljših knjigah se vmes ustavimo in obnovimo prebrano. Na ta način urimo tudi bralno razumevanje. Učenci nato zelo radi poustvarjajo.