Prvošolci smo se v tem tednu posvetili jeseni. Pri pouku smo se veliko pogovarjali o tem letnem času; o spremembah, ki se vršijo okoli nas, o živalih, jesenskih plodovih, o vremenu … Za zaključek tedna pa smo se odpravili v gozd in jesen občutili tudi z vsemi našimi čuti.
A ne tako hitro! Naš čarobni dan se je začel že v razredu. Tam nas je čakalo pismo. Pa ne kakšna ovojnica s položnico, o ne, pravo pismo s škratjo podobo na znamki. Prav ste prebrali, pisal nam je škrat, ki nas je povabil v gozd in nam zaupal gozdni bonton. Nismo se dolgo obirali, škrat bi si morda lahko premislil! Na poti v gozd smo z zaprtimi očkami poslušali jesenske zvoke, požgečkali, objeli in povohali vsa drevesa v šolskem parku. Veste, kako diši breza? »Po brezi!« se je zaslišal jedrnat odgovor.
V gozdu pa se je začelo težaško delo. Otroci so s skupnimi močmi škratkom postavljali bivališča, kamor se bodo lahko zatekli v mrzli zimi. Marsikatero luknjico so napolnili z lesenimi palicami in vejicami, da si bodo lahko škratje zakurili, ter želodi in lešniki, da si bodo lahko napolnili želodčke. Ali pa mogoče z njimi igrali nogomet, kdo bi vedel? Našli smo tudi pravo pravcato cedilo. Zdaj vemo, da si tudi škratki kuhajo čaj, da ne zbolijo za borangripo.
Naš dan smo zaključili pred šolo. Na kup smo znosili približno 4526 in pol listkov, jih uredili v čeden kup, se zbrali okoli …, nato pa akcija! Pričarali smo šelesteči listnati dež! In uživali in uživali do poslednje minute!
Kaj so rekli učenci? »Bilo je zares osupljivo!«
Foto: Aleša Vogrinc
