April je na OŠ Mengeš prav poseben mesec, saj se na šoli dogaja še več aktivnosti, ki spodbujajo in krepijo zdravje – telesno in duševno. Zaradi prostorske stiske imajo prvošolci le malokrat možnost, da športne vsebine izvajajo v šolski telovadnici. Zato smo poskrbeli, da v aprilu spoznajo, kako izgleda prava ura športa. In to s tavelikimi učenci!
Na začetku je bilo moč opaziti nekaj zadrege pri vseh; tako pri starejših kot pri mlajših učencih. Vendar je začetna trema hitro izzvenela, ko so se pričele športne igre. Učenci so hitro dobili širok nasmeh na usta in so se vživeli v aktivnosti. Z vidika učiteljev je bilo prav zanimivo opazovati, kako so se igrivosti in neznanskega navdušenja prvošolcev hitro nalezli tudi osmošolci.
Mlajši so se veliko naučili od starejših, saj so jih ti vodili skozi ogrevanje, gimnastične vaje, naučili so jih novih iger z žogo in jim seveda tudi (malce nagajivo in ponosno) dokazali, da so veliko bolj spretni. V očeh prvošolcev so bili videti tako veliki in najboljši!
Starejše učence pa so prvošolčki spomnili, kako zabavno je lahko lovljenje in igra »Bratec, reši me!, katero so že skoraj pozabili. Telovadnico je napolnil najlepši zvok – igrivi otroški smeh.
Ko smo prvošolce po končani uri športa povprašali, kako se jim je zdelo, so nam povedali:
Nika: Všeč so mi bile vse nove igre, saj se pri vseh veliko teče.
Marko: Taveliki otroci so pri telovadbi zelo boljši od nas.
Maša: Všeč mi je bilo, ker so se osmošolci veliko hecali.
Adian: Zabavno se je bilo igrati igro »Bratec, reši me!« s tako velikimi učenci.
Katarina: Telovadba z osmošolci mi je bila zelo všeč. Res so zelo veliki.
Lev: Zelo mi je bilo všeč, da smo bili kar celo uro skupaj pri telovadbi. Srečal sem svojega prijatelja in sva skupaj telovadila.
Nejra: Naučila sem se nove igre »Žoga čez vrv«, ki mi je zelo všeč.
Lovro: Ponosen sem, da sem pri igri lovljenja ujel veliko osmošolcev.
Pia in Matija: Super je bilo, ko smo se prvošolci in osmošolci lovili in igrali igro »Bratec, reši me!«
Tarik: Najbolj všeč mi je bila nova igra »Žoga čez vrv«. Takrat sem skoraj zadel koš.
