Osnovna šola Mengeš je že vrsto let vključena v Mrežo slovenskih zdravih šol. Svojo nalogo jemljemo z navdušenjem in zelo odgovorno, saj je skrb za zdravje pomembno znanje, ki ga potrebujemo za kvalitetno življenje. V naše letošnje aktivnosti smo premišljeno vključili dejavnosti za krepitev duševnega zdravja in konstruktivnega soočanja s stresom. To so pomembne veščine, sploh če upoštevamo dejstvo, da je večina zdravstvenih težav, zaradi katerih ljudje obiščejo zdravnika, posledica stresa.
Duševno zdravje je predvsem za mlajše učence dokaj zahteven pojem. Vendar so hitro spoznali, da se kljub gibanju na svežem zraku in zelo zdravi prehrani ne bomo počutili dobro, če bomo zaskrbljeni, jezni, prestrašeni, sprti s sošolci, če imamo o sebi slabo mnenje ipd. Vsebine so spoznavali prek delavnic, pravljic, zgodbic in tudi risank, da so lahko ozavestili pomembno sporočilo.
Veseli smo, da so dejavnosti našim učencem všeč in da so dosegle svoj namen. Učinek vsake delavnice vedno preverimo z enostavno raziskavo, v kateri otroci označijo, kaj so spoznali in kako pridobljeno znanje uporabljajo v svojem vsakdanu.
Dotaknili smo se razvoja čustvene inteligentnosti, saj je to zelo pomembna osebnostna lastnost. Oseba z razvito čustveno inteligentnostjo je bolj uspešna pri odnosih z drugimi in s samim seboj. Lažje se uči in rešuje težave, saj se svojih čustev zaveda, nadzoruje in jih zmore upravljati. Torej tudi sam šolski uspeh ni odvisen le od intelektualnih sposobnosti otroka, temveč nanj vplivajo tudi samozavest, primerno vedenje (zmožnost obvladati se), potrpežljivost, upoštevanje navodil in prijateljski odnosi z vrstniki.
Naš naslednji korak v spoznavanje duševnega zdravja je bilo odkrivanje in zavedanje čustev. Za obvladovanje čustev in preprečevanje konfliktov je zavedanje čustev predpogoj. V veliko pomoč so nam bile zgodbice o kameleonu iz knjige Mavrica čustev (Elena Ulyeva), v katerih smo spoznavali različna čustva in razmišljali, ali so prijetna ali neprijetna in pričeli uporabljati besedi pozitivna in negativna.
Učenci so hitro ugotovili, da nam negativna čustva škodujejo, pozitivna pa nam omogočajo dobro počutje.
Razmišljali smo tudi o tem, kako mnenje in prepričanja o sebi (samopodoba in samovrednotenje) vplivajo na duševno zdravje, naše vedenje, razpoloženje in splošno počutje. Odnos, ki ga imamo do sebe, zelo vpliva na naše vedenje. Oseba s pozitivno samopodobo se ima rada takšna, kot je. Sposobna je izraziti, kaj čuti do sebe in drugih. Zmore se soočiti z neprijetnimi okoliščinami in je empatična. Tudi otroci so hitro prišli do spoznanja, da je tisti, ki ima o sebi dobro mnenje, bolj prijeten. Pogovarjali smo se o tem, kako ravnati takrat, ko ugotovimo, da nekdo nagaja zaradi tega, ker ima slabo mnenje o sebi in ga je pravzaprav strah, da bo ostal brez prijateljev.
Potrdili smo trditve strokovnjakov, ki pravijo, da sta pozitivna samopodoba in zdravo samovrednotenje pomemben del čustvene inteligentnosti in da čustveno zrela oseba:
- Se ima rada takšna, kot je. Zaupa v svoje zmožnosti.
- Dobro nadzoruje svoje vedenje.
- Ceni lastne sposobnosti in omejitve.
- Sposobna je izražati, kaj čuti do sebe in drugih.
- Lažje in hitreje navezuje prijateljske odnose.
- Zmore se soočiti z neprijetnimi okoliščinami.
- Veliko lažje in uspešno rešuje konflikte.
- Je empatična. Spoštuje druge. Razvije prijetne odnose.
- V povprečju je dobrega razpoloženja in optimistična.
Vrednostne sodbe o sebi, svojih sposobnostih in lastnostih, so temeljno področje osebnosti. Razvijajo se skozi celo življenje, najbolj intenzivno pa to poteka v otroštvu. Zaradi tega je zelo pomembno, da otrokom pomagamo razviti zdrav odnos do sebe, saj bo to vplivalo na njegove kasnejše življenjske odločitve. Na namreč otrokovo samovrednotenje najbolj vplivajo povratne informacije, ki jih prejemajo od njim pomembnih oseb: staršev, učiteljev in vzgojiteljev ter izkušnje z vrstniki.
Za razmišljanje o samopodobi, samovrednotenju in vedenju posameznika v povezavi s tem nam je zelo prišla prav zgodba o dveh pastirjih. Govori o pastirici Loti in pastirju Tinetu, ki sta pasla vsak svojo čredo na travnikih, ki ju je ločeval visok zid. Nista se videla, le slišala sta se lahko. Spoprijateljila sta se, vendar sta lagala o svojem videzu. Nekega dne se je zid podrl. Pastirja se zaradi laži nista prepoznala in sta ostala brez čudovitega prijateljstva. Učenci so razmišljali o tem, kako se želimo pokazati drugim in da včasih želimo nekoliko vplivati na to, kako naj bi nas drugi sprejemali. Zaradi tega kdaj tudi lažemo. V pogovoru smo ugotavljali, da se ob tem ne počutimo dobro in da nas skrbi, kaj se bo zgodilo, če bo naša laž razkrinkana.
Skupaj smo prišli do zaključka, da ima samopodoba velik vpliv na naše duševno zdravje in zelo vpliva tudi na naše vedenje, prijateljstvo ter sprejemanje odločitev.
Delavnico smo zaključili s kratko samorefleksijo: vsak učenec je razmislil, s čim je pri sebi zadovoljen in kaj bi rad spremenil. To je lahko narisal ali zapisal.
Ugotovili smo, da učenci od 2. do 4. razreda pri sebi najbolj cenijo značajsko lastnost, da so dobri prijatelji in prijazni do drugih. Zelo veliko jim pomeni fizični izgled in da so dobri v športu. Na fizičnem področju si želijo izboljšati predvsem športne zmogljivosti (želijo biti hitrejši).
Sledi videz: radi bi drugačne lase, oči, obraz, shujšali bi.
Pri značajskih lastnostih pa bi spremenili pri sebi to, da se ne bi posmehovali drugim, da ne bi bili tako trmasti in da bi pogosteje pomagali drugim, predvsem mami pri gospodinjskih opravilih.
Letos smo z aktivnostmi Zdrave šole potrdili, da je smiselno in vredno vlagati trud v čustveno pismenost; vzgajajmo otroke z dejavnostmi, ob katerih bodo razvijali osnovne čustvene spretnosti, saj jim teh veščin primanjkuje in čustvena zrelost upada.
Lahko se strinjamo z Erasmusom, ki je dejal: »Glavni up naroda je v dobri vzgoji mladine.«
Maja Sršen,
Koordinatorica Zdrave šole za razredno stopnjo
