Pa smo le ujeli suho vreme in se podali na zadnji športni dan – na Svetega Primoža nad Kamnikom. Vreme je bilo ravno pravšnje za hojo, tako smo na poti nemoteno uživali pri opazovanju narave, na enem od pašnikov srečali krave, na vrhu pa opazovali koze in se nasmejali mladim kozicam. Nekateri smo kaj hitro zasopihali, drugi pa so imeli še toliko energije, a vse nas je tik pred vrhom čakal čudovit razgled na Ljubljansko kotlino, okoliškimi kraji in hribi. Vzdihi: “O, kako lepo!” so prišli kar sami iz naših ust.
Na 826 m visokem vrhu nas je pričakala gotska cerkvica Sv. Primoža in Felicijana ter klopi, ki smo jih veseli zasedli, na njih pomalicali, se podružili, poigrali, pospravili smeti za seboj in kaj hitro je prišel čas, da smo se odpravili nazaj v dolino, kjer sta nas že čakala avtobusa. Pot navzdol je šla kar sama od sebe, tako tudi vožnja do Mengša, ki je nekatere zazibala v spanec. Prijetno utrujeni in z lepimi doživetji smo se vrnili nazaj v šolo.
