Leta 2006 je Mengeš obeležil 210. obletnico javnega šolstva. Malo je šol pri nas, ki se lahko pohvalijo s tako dolgoletnim delovanjem. Šola je bila vedno pomembna za razvoj kraja in proučevanje zgodovine šolstva v Mengšu je zanimivo tako za učence, ki jih tematika zanima, kot za starše in ne nazadnje za njihove učitelje.
Pred leti sem bila zadolžena za urejanje kabineta učil na razredni stopnji. Ker šola ni imela stalnega kabineta, smo učila vsako leto selili v drug prostor, nameščali po učilnicah in seveda kar nekaj odpisanih vrgli stran. Bolj ohranjeni, zanimivi, a za pouk neuporabni predmeti pa so nam bili v napoto in nismo vedeli, kam z njimi. Upali smo, da se bo v prihodnosti našel prostor, kjer bi te predmete lahko razstavili in predstavili javnosti. Do takrat pa so čakali v veliki, težki omari in jemali prostor novejšim didaktičnim pripomočkom. Odločili smo se, da bomo pričeli s sistematičnim zbiranjem učil, učnih pripomočkov in učbenikov. Tako je pričela nastajati muzejska zbirka naše šole. Večina predmetov je v lasti šole, nekaj starih učbenikov in predmetov pa so prispevali tudi posamezniki.
V šolskem letu 2004/2005 smo končno pridobili manjši prostor. Ugotovili smo, da zaradi omejenih sredstev šola ne zmore nabaviti aluminijasto-steklenih vitrin, ki smo jih videli v naravoslovnem muzeju. K sodelovanju smo povabili našega mizarja, ki že leta opravlja manjša popravila na šoli. S skupnimi močmi smo si zamislili opremo in konec januarja 2005, je bil kabinet opremljen z omarami-vitrinami in primerno osvetlitvijo. Odločili smo se, da bodo zbirke razstavljene po sklopih in sicer po predmetnih področjih. Tako je del namenjen naravoslovju, poučevanju matematike, slovenskega jezika, zgodovine in zemljepisa, športne in tehnične vzgoje. Vsi predmeti so opremljeni z napisi, če je znano tudi z letnicami.
Največ eksponatov nam je do sedaj uspelo zbrati za področje slovenskega jezika. Razstavljena so berila- čitanke iz let 1938, 1951 in 1959, 1963 in nekaj jezikovnih vadnic ter leposlovja. Posebno smo veseli pridobitve knjige Verske bajke, stare in nove, Bajke in povesti o Gorjancih (1904) pisatelja Janeza Trdine, ki se je rodil v Mengšu. Zaradi pomanjkanja prostora pa je del leposlovja razstavljen v vitrinah na hodniku.
Zanimivo je področje učne tehnologije, kjer so razstavljeni stari diaprojektorji, gramofoni in kinoprojektor. Zbrali smo tudi nekaj dokumentacije, ki so jo vodili učitelji in strokovno literaturo, s katero so si pomagali pri poučevanju. Najstarejši priročniki za učitelje so: Vzgojeslovje (1887), Pedagoški letopis (1905), Nazorni nauk (1907), Domača vzgoja (1923), Kulturna pedagogika (1927) in Slovensko ozemlje- Zemljepisni pregled za učiteljstvo (1938).
Učence najbolj pritegnejo razstavljene šolske potrebščine: peresniki, lesene puščice, črnilnik in pivnik ter prva nalivna peresa in šestila. Sprehodimo se lahko skozi dolgo obdobje poučevanja matematike, kjer so uporabljali lesene didaktične pripomočke, pa plastične ploščice, ki so jih uporabljali v osemdesetih letih (»nova matematika«) in »starega računalnika- rehenšibarja«.
Predstavljeno je tudi obdobje po 2. svetovni vojni, ko so bili mali učenci sprejeti v pionirsko organizacijo, pisali pionirsko kroniko in imeli svoj prapor. Ta čas niti ni tako daleč, je pa že zgodovina. Za vsako šolo so pomembni tudi dosežki na raznih natečajih. Šolsko glasilo Koraki je bilo kar trikrat nagrajeno, zato ima posebno mesto tudi v naši muzejski zbirki, prav tako kot publikacije in predmeti, ki jih je izdala šola. Stene krasijo fotografije stavb, v katerih je potekal pouk v Mengšu. Zbranih pa je tudi nekaj dokumentov, ki jih je izdala šola in so podrobneje opisana v zborniku »Šola pod Gobavico«, ki je izšel ob 200-letnici javnega šolstva v Mengšu leta 1996.
Seveda pa bi bila muzejska zbirka brez vrednosti, če ji ne bi življenja vdihnili naši učenci. V okviru zgodovine ali knjižnične vzgoje jim zbirke predstavimo. Dosedanje izkušnje kažejo, da učence od najmanjših do devetošolcev tematika zelo pritegne. Učence in starše smo povabili, da pomagajo pri širjenju in obogatitvi zbirk. Ostaja nam še veliko dela. Naslednji korak je priprava kataloga s popisanimi predmeti in priprava kakšne raziskovalne naloge na predstavljene teme. Iskali bomo možnosti za pridobitev večjega prostora, kjer bi uredili učilnico, v kateri bi lahko predstavili pouk na star način. Za strokovno pomoč se bomo obračali na Šolski muzej in na Urad za šolstvo. Skrbniki muzejske zbirke pa bi se morali udeležiti izobraževanja s tega področja.
Pripravila Irena Sedej-Pečenko