Petkovo noč, ko se večina šolarjev veseli prostega vikenda, smo nekateri preživeli v šoli. Toda naše druženje ni spominjalo na šolo, pa tudi sami šolski prostori so dobili popolnoma nove vloge.
Prav zato je bil občutek nenavaden, saj je naše ustvarjanje terjalo čisto nove poglede na že poznane stvari in šola se je preobražala v marsikaj zanimivega. Noč ima pač svojo moč in prav nikoli se ne ve, kaj skriva šola v nočnem času. Dejansko pa je skrivala le kup vznemirjenih bitij – večino mladih, enih malo starejših – ki od vseh izmenjanih misli in pozitivnih čustev zvečer nismo mogli prav kmalu zaspati. Najbolj pogumni so si svoje ležišče izbrali v knjižnici, prav sredi številnih književnih junakov, ki nam jih je podarila zgodovina, drugi smo si raje postlali na hodniku in pred spanjem šepetaje delili še kakšen občutek.
Prav vsega ne smemo izdati, saj se čez dva tedna obeta še eno spanje v šoli. Skupaj pa nam je bilo super, o tem ni dvoma. In to smo si vsi pravzaprav najbolj želeli. Ko smo se doma v miru naspali, so za nami prišli še tisti vtisi, ki so se med intenzivnostjo doživljanja izmuznili. Toda prav vsi bodo zagotovo shranjeni med lepimi spomini.
