»Ljudi ne merimo po napakah. Pri ljudeh moramo vedno iskati le tisto, v čemer so dobri.« To so bila glavna sporočila delavnice s pedagoginjo Nino na temo disleksije. V delavnici smo spoznavali, da smo si vsi različni po sposobnostih, pa hkrati vsi enkratni – vsak od nas ima veliko področij, kjer je lahko uspešen, spreten in zadovoljen in vsak ima področja, kjer se mora bolj in več truditi, da premaga morebitne težave.
Nekateri učenci na primer težje berejo in pišejo, čeprav se zelo trudijo. Da bi jih bolje razumeli, nam je pedagoginja prebrala knjigo z zanimivim naslovom Kamaroni s parabajzovo omako avtorice Katarine Kesič Dimic.
Med branjem prvega dela knjige smo pozorno sledili vsebini in predvsem občutjem glavne osebe v knjigi, deklice Lane. Vsakič, ko nas je zbodlo pri srcu in smo pri Lani zaznali slabo počutje, žalost, obup, sram, ponižanje, osamljenost, smo na listek naredili minus. Nato smo se o opaženem pogovorili in ugotovili, kako težko ji je, pogovarjali smo se o neprimernih odzivih sošolcev na Lanine težave. Na ta način smo začutili, kako se počuti učenec s tovrstnimi težavami in kako pomembni so tudi odnosi v razredu do tega učenca.
Pedagoginja nam je pokazala tudi primere besedil, kako učenci z disleksijo dejansko vidijo besedilo, kako se jim besedilo megli, vrti, bledi.
V drugem delu zgodbe pa smo zabeležili več dobrega počutja pri deklici Lani, saj je imela zelo razumevajočo učiteljico, ki ji je delo v šoli prilagajala in o tem spregovorila tudi s sošolci, ki so postali razumevajoči in so Lani pomagali.
Nato smo še sami spregovorili o lastnih izkušnjah in težavah, na katere naletimo pri svojem šolskem delu ter kako si lahko medsebojno pomagamo.
Na delavnici smo spoznali:
- Da smo vsi enako vredni.
- Da smo vsi v nečem slabši, v nečem boljši.
- Kaj je disleksija.
- Da imajo nekateri veliko večje težave od drugih.
- Zgodbico o učenki Lani.
- Da tistim, ki imajo razne težave, vedno poskušamo pomagati in ni nič narobe z njimi.
- Da se tisti, ki imajo disleksijo, težje učijo. Vendar jim lahko uspe.
- Ne glede na to, kako bereš ali pišeš, to še ne pomeni, da si neumen.
- Da vsak človek dela napake.
- Da moramo sprejeti človeka takega kot je.
- Da smo si vsi različni.
- Da disleksija ni nič kaj zabavnega. Takim ljudem moramo pomagati.
- Da ne bi rad imel disleksije.
- Da se ne norčujemo iz ljudi z disleksijo.
Kaj je disleksija?
- Učna bolezen.
- Mešanje črk. Nedobro branje.
- Ko manjše črke slabo vidiš.
- Da ti je desna stran možganov močnejša in bolj razvita od leve.
- Ko črke slabo vidiš.
- Motnja, ki se je ne da pozdraviti, imaš težave z branjem in pisanjem.
- Je motnja, ki jo imajo ljudje, ki ne znajo dobro brati, to imaš celo življenje.
- Ko težje bereš.
- Je mešanje črk in številk.
- Napačno črkovanje besed.
- Ko ne vidiš dobro.
- Težava z branjem in pisanjem.
- Disleksija je, da mešaš črke in številke.
- Ko ne znaš brati dobro in obračaš črke.
- Težava.
Na delavnici nam je bilo najbolj zanimivo in najbolj všeč:
- Lanina zgodba.
- Branje, poslušanje zgodbe.
- Delanje znakov plus/minus ob branju glede zaznave občutkov deklice Lane v zgodbi.
- Ko smo nekaj novega spoznali.
- Ko smo se pogovarjali.
- Da sem spoznala novo učno težavo.
- Da so moji sošolci spoznali, da se ne norčujemo iz ljudi zaradi drugačnosti, ker smo si vsi različni.
Učenci 5.a
