Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja si lahko ogledate tukaj.
Pomembna naloga učiteljev oz. strokovnih delavcev je tudi analiza učnega dela, izboljševanje učnih praks, strokovno izvajanje VIZ dela. V ospredju so učenci, pomembni deležnik ste starši in mi učitelji kot izvajalci VIZ procesa – gre za povezovanje oz. sodelovanje na relaciji učenec – starš – učitelj. V dobrobit otrok drug drugega potrebujemo kot sodelavce. S tem namenom vam želimo predstaviti nekaj stvari, ki so vam in nam vsako leto v izziv. Kadar stvari poznamo, jih bolje in lažje razumemo, bolj jasna so pričakovanja drug do drugega. Tako se lahko izognemo nesporazumom ali stiskam in smo uspešnejši pri sodelovanju v korist otrok.
TAKSONOMIJA/RAZVRSTITEV UČNIH CILJEV/ Kako učitelji strokovno ocenjujejo znanje?
Učitelji smo pri ocenjevanju znanja (že pri procesu poučevanja, pri pripravi nalog za preverjanje in kasneje za ocenjevanje znanja) strokovno zavezani razvrstitvi/taksonomiji znanj oz. učnih ciljev (zaradi razporejanja znanja glede na različno kognitivno raven).
Kaj to pomeni?
Učenci so si različni po sposobnostih (spomin, zaznave, logično sklepanje, besedne spretnosti, motivacija…) in znanju (pretekle izkušnje, medpredmetno povezovanje…).
Znanje za oceno zadostno se razlikuje od znanja za odlično oceno. Pri ocenjevanju znanja (ustnega in pisnega) učenci dobijo naloge oz. vprašanja različnih taksonomskih stopenj in težavnosti. Okvirna struktura nalog/vprašanj je naslednja:
50 % nalog, ki so enostavnejše in preverjajo minimalne standarde znanja;
30 % nalog, ki so srednje zahtevne ter
20 % nalog, ki so težje in terjajo uporabo znanja v novih situacijah.
Za dosego
– zadostne ocene je potrebno znati vse minimalne standarde znanja,
– učenec, ki poleg minimalnih standardov znanja suvereno reši tudi naloge srednje zahtevnosti, prejme oceno 3 oziroma 4,
– za dosego ocene 5 je potrebno rešiti tudi nekaj zahtevnejših nalog.
Reprodukcija znanja ni isto kot razumevanje, uporaba naučenega, kaj šele analiza, sinteza ali vrednotenje, ustvarjalnost.
TAKSONOMIJA ZA UČENJE, POUČEVANJE IN VREDNOTENJE ZNANJA
= Zapomniti si/prepoznati določene podatke, dejstva, definicije; si v spominu priklicati informacijo….
= Razložiti, povzeti s svojimi besedami, pojasniti razliko, podati primer, interpretirati…
= Uporabiti dejstva, postopke, načela. Na podlagi pridobljenega znanja biti sposoben reševati zate nove probleme – se odločiš, katere postopke/formule boš uporabil. Sposobnost sklepanja.
= Razčleniti na sestavne dele, razložiti odnose med stvarmi (oceniti, primerjati, razlikovati, razvrstiti…+
= Kritično presojati/ocenjevati, sposobnost presojanja idej in njihove veljavnosti + |
Primer:
|
Poznavanje taksonomije ocenjevanja je za vas starše izredno pomembno, ker imamo izkušnje, ko so učenci v stiski, ker se doma učijo skupaj s starši in »vse znajo«, v šoli pa potem ne dobijo pričakovane odlične ocene. Starš nam npr. reče: »Saj se je naučila našteti čisto vse po alinejah iz zvezka, vem, da se je, sem jo vprašala, je čisto tekoče znala. Vse se je naučila. Šli sva po vprašanjih. To, kar je bilo v testu, tega sploh ni v zvezku…«
Na ravni ocenjevanja gre lahko zgolj za reprodukcijo/zapomnitev brez razumevanja, uporabe, analize…, kar pa žal ne pomeni odlične ocene. To je pomembno, da veste. Učenci so lahko pod pritiski prevelikih pričakovanj staršev. Opažamo, da ko otrok npr. dobi oceno prav dobro ali dobro, je v hudi stiski – joka, čustveno izbruhne, gre iz razreda in se skrije…. v kasnejših pogovorih nam učenci zaupajo, da jih je strah, kaj bodo rekli starši, ker ni dobil odlične ocene, ampak dobro 3. Potem ga tolažimo, da je ocena 3 dobra ocena, ki naj bi jo po Gaussovi krivulji imela večina učencev.
GAUSSOVA KRIVULJA ali NORMALNA PORAZDELITEV
Če pogledamo primer ocen in normalno porazdelitev, bi bilo pričakovano, da bi največ otrok v populaciji imelo pridobljeno oceno dobro 3, določen delež otrok prav dobre in zadostne ocene in najmanjši delež populacije ocene odlično in nezadostno.
USTNA OCENA
- V šoli se ocene pridobivajo pisno, ustno in s pomočjo izdelkov…
- Število ocen je zakonsko prepisano.
- Ustno pridobljena ocena je ocena pridobljena na drugačen način kot pisna → je priložnost za učence, ki se morda pisno težje izražajo (tudi zaradi primanjkljajev na posameznih področjih učenja) oz. pokažejo svoje znanje in obratno. Zato ima učenec možnost obeh načinov ocenjevanja, da lahko izkaže svoje znanje. Ima priložnost različnega načina ocenjevanja – če je npr. pisno manj uspešen (dobi oceno 2), ustno pa mu gre (dobi oceno 4/5), je še vedno povprečno uspešen za oceno 3/4.
TREMA
- Opažamo, da nas nekateri starši kličete s prošnjo, da naj bo otrok vprašan ustno individualno izven razreda zaradi pretirane treme.
- Ustno ocenjevanje je po zakonodaji javno. Razumemo stisko otrok v primeru izrazite treme. A pri končni oceni, če otrok snov res zna in razume, ne more npr. ena predstavitev pred tablo kritično vplivati na končno oceno. Učitelji ocenjujejo znanje, ne treme, smo tudi človeško razumevajoči in znamo strokovno spodbuditi, pomiriti učenca v taki situaciji.
- Je pa res, da smo si ljudje različni tudi glede psihološke odpornosti – kot se razlikujemo glede sposobnosti zaznav, logičnega sklepanja, spomina, besednega izražanja, športnih spretnosti… to moramo vzeti v zakup: učenec z višjo psihološko odpornostjo bo pač uspešnejši pri govornih nastopih, ustnem ocenjevanju (kot so eni že po naravi boljši športniki, likovno nadarjeni…)
- Je pa urjenje v javnem nastopanju tudi eden izmed ciljev OŠ izobraževanja, zato je to del programa OŠ in se ga ne da izključiti – za učence s težavami bi moralo biti tovrstnih situacij kvečjemu še več, da bi imeli priložnosti urjenja in izboljševanja, premagovanja treme.
- Starši imate pomemben vpliv s svojimi stališči, pričakovanji in vzpodbudami – če imate sami pozitiven pristop do javnega nastopanja, se bo tudi otrok s tovrstnimi izzivi lažje spoprijel.
ODSOTNOST OD POUKA
- Včasih pride do situacije daljše odsotnosti učenca od pouka.
- V takem primeru šola ne izvaja pouka na daljavo za posamezne učence niti ne daje gradiv oz. navodil v spletne učilnice kot opažamo pričakovanja s strani nekaterih staršev.
- Učenec je sam odgovoren, da si pridobi manjkajoče zapiske od sošolcev (v okviru RU se določi, kdo je komu skrbnik, starejši učenci se to zmorejo dogovoriti sami) IN SE POZANIMA O DOGAJANJU V ŠOLI (naj s sošolcem skomunicira, ne le pofotografira zapiske, kaj se je dogajalo pri posamezni uri pouka (npr. prvo šolsko uro smo pri GEO gledali videoposnetek o taljenju ledu, nato smo se o tem pogovarjali in nam je učitelj povedal to in to, nato smo reševali UL, za domačo nalogo moramo izdelati ledenik, učitelj nam je povedal, da začne čez 14 dni ustno ocenjevati…, drugo šolsko uro pri SLJ smo vadili pisanje spisa – učiteljica je še posebej izpostavila to in to…).
- Učenec naj se udeleži dopolnilnega pouka ali se obrne na učitelja v primeru nerazumevanja učne snovi, ko je bil odsoten.
- Starši naj redno opravičujejo odsotnost (varnost otrok, preprečevanje »špricanja«).
- Če ima otrok npr. zdravniški pregled ob 11. uri, naj pride v šolo k pouku vsaj za prvo in/ali drugo uro, naj ne manjka cel dan oz. naj se vrne k pouku zadnje ure, če ima pregled zjutraj – vsaka ura pouka je pomembna z vidika otrokove prisotnosti.
UDELEŽBA NA POGOVORNIH URAH
- Obisk pogovornih ur, zanimanje o učni uspešnosti za posameznega je odgovornost staršev tega otroka, učitelji nismo dolžni klicati posamezne starše v primeru upada, poslabšanja učnega uspeha.
- Velikokrat se zgodi, da se v mesecu maju/juniju pojavi »grožnja o popravnem izpitu«, starši pa o tem nič ne vedo in je žal lahko prepozno za popravljanje ocen.
- Prva slaba ocena naj vam bo ALARM za akcijo (raziskovanje razlogov za poslabšanje uspeha, kako pomagati, obisk dopolnilnega pouka…).
- Udeležiti se pogovornih ur pri različnih učiteljih, ne le pri razredniku.
- Tudi pri uspešnih učencih priporočamo obisk pogovornih ur z namenom pridobivanja informacij o otroku (močna področja, uspeh, pohvale… kar je lahko v pomoč pri poklicnem odločanju, pridobivanju širše slike o otroku (ste šli kdaj k učitelju ŠPO in se pozanimali o rezultatih pri športnem kartonu? Mogoče bi si ogledali zadnji likovni, tehnični izdelek vašega otroka?
