Dva učenca, ki sta se sprva le hecala, nato pa se kar pošteno zravsala, sta se odločila, da bosta svojo zgodbo delila z drugošolci in začela osveščati, kako je treba ravnati v takih situacijah. Eden izmed njiju je ustvaril strip. Glavno sporočilo stripa pa je naslednje: kadar ne veš, ali je tista ideja, ki jo želiš narediti sošolcu, pravilna, si zastavi naslednje vprašanje: KAJ PA, ČE BI NEKDO TO NAREDIL MENI? Če to meni ne bi bilo všeč, potem tudi sošolcu ne bo, zato tega NE naredim. S takšno odločitvijo se prepreči marsikatera slaba volja, solza in privarčuje kak obliž.
Predstavljen postopek je bil izveden kot eden od primerov vzgojnega ukrepanja v skladu s Pravili šolskega reda OŠ Mengeš.
Igra je potreba vsakega otroka in hkrati tudi pogoj, da se normalno psihično in fizično razvija, zato je še kako pravilno, da se tudi v šolskem prostoru še najde čas za igro in prosto druženje. Predvsem na razredni stopnji (včasih pa tudi še kasneje) pa se med učenci iz na prvi pogled morda neškodljive igre občasno razvije besedni ali pa kar fizični konflikt. Ko se glave ohladijo, je seveda potrebno razjasniti okoliščine, ki so privedle do konflikta. Učitelji takrat zelo pogostokrat slišimo učence, da so se samo šalili, da niso vedeli, da se bodo stvari tako zasukale, da niso mislili resno ipd.
