Zadnji dan
Četrti dan v domu Škorpijon smo začeli s pohodom do slovensko-avstrijske meje, kjer smo si ogledali mejne kamne in z eno nogo stopili na avstrijska tla, z drugo pa smo ostali na slovenski strani meje.
Po vrnitvi v dom smo pomalicali in izkoristili še zadnje priložnosti za medsebojno povezovanje. Še posebej zabavno in nekoliko drugače je bilo to početi prek igre. Kljub visokim temperaturam za ta letni čas se ozračje zelo hitro ohladi, ko se sonce skrije za vrhove dreves. Da nas ne bi zeblo, smo se popoldne naučili zakuriti ogenj, in sicer brez vžigalic in vžigalnika, pač pa s kresilom in nabranim dračjem. Vsega lepega je enkrat konec, vsaj tako pravijo. In res je, tudi naša šola v naravi na Kozjaku, kjer smo se imeli zelo lepo, se bo kmalu zaključila, ampak ne bomo prav žalostni, saj se bližajo jesenske počitnice.
Nekaj strnjenih vtisov:
Tia, 6. č: Najbolj mi je bila všeč gasilska vaja, naučila pa sem se hoditi s palicami (nordijska hoja). Te šole v naravi ne bom nikoli pozabila.
Tim, 6. č: Všeč mi je bila nordijska hoja, hrana je bila odlična, naučil sem se, da ni vse tako slabo. Najboljši ste, HVALA!
Lan, 6. c: Veliko sem se naučil in se zabaval. Naučil sem se samostojno jahati, zakuriti ogenj s kresilom, spoznal nekaj novih živali in rastlin in se preizkusil v nordijski hoji. Najbolj mi je bila všeč orientacija.
Klara, 6. c: Najboljši dan v šoli v naravi je bil, ko smo hodili s palicami in šli v sosednjo Avstrijo. Super je bilo, ko smo jahali. Vse je bilo tako dobro kot še nobeno leto.
V Mengšu nas lahko pričakujete ob 15.00.
Tretji dan
Začetek druge polovice našega pouka v naravi smo začeli zelo zanimivo.
Skupina učencev in učenk, ki je raziskovala potok, je našla velikega potočnega raka in polžjo pijavko. Dokaz naše radovednosti ob in v potoku so bili mokri in blatni čevlji. Po kosilu, ki je bilo ponovno zelo okusno, smo sončno in toplo vreme izkoristili za igre na prostem. Popoldne smo se orientirali s pomočjo kompasa in zemljevida ter preizkusili znanje še v praksi. Lotili smo se orientacijskega teka, ki združuje fizično vzdržljivost in iznajdljivost. Čas za večerjo je hitro minil, nato pa je sledilo presenečenje. V sklopu tedna požarne varnosti smo sodelovali v reševalni akciji. Vklopil se je lažni alarm in kar se da hitro smo zapustili dom. Vsi nepoškodovani smo srečno in uspešno zaključili vajo. Za zaključek večera smo spekli kostanj, ki smo ga pridno nabirali cel teden, saj ga je v okolici doma res veliko.
Drugi dan
Drugi dan smo se prebudili v lepo jesensko jutro z razgledom na meglice, ki so ovijale pokrajino v okolici.
Spočiti in dobre volje smo se najprej odpravili na jutranjo telovadbo in okusen zajtrk. V treh skupinah smo se odpravili na različne aktivnosti. Prva skupina učencev se je lotila jahanja islandskih konj, druga je odšla raziskovat bližnji potok, tretja pa je spoznala teoretične in praktične osnove nordijske hoje. Celo dopoldne smo uživali v lepem vremenu na svežem zraku, zato je naša energija hitro začela pojenjati. Sledil je čas kosila, za katerega je na koncu obveljal star pregovor: ”Vse je šlo za med”. Po kosilu je sledilo nekaj počitka, nato pa popoldanski aktivnosti – lokostrelstvo in raziskovanje kraljestva gliv v gozdu. Po večerji smo se ozrli še v nebo, na katerem smo opazovali zvezde. Na koncu smo že vsi zelo utrujeni prisluhnili še večernemu branju knjige in si zaželeli lahko in mirno noč.
Prvi dan
Zadnji teden pred jesenskimi počitnicami učenci 6. c in 6. č razreda preživljamo v naravi, točneje v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Škorpijon na Kozjaku, le streljaj od slovensko-avstrijske meje.
Ob prihodu so nas lepo sprejeli tukajšnji učitelji, ki so nam razkazali dom in nas pospremili v sobe. Nato pa večna dilema – kdo bo spal na pogradu zgoraj in kdo spodaj? Po stavku ali dveh smo se vse dogovorili, saj smo bili po dolgi poti zelo lačni, zato smo že nestrpno pričakovali kosilo. Le kaj bo dobrega na krožnikih? Hmmm … S pleskavico, pečenim krompirjem in sladico smo dobili veliko nove energije, ki smo jo potrebovali za popoldanske aktivnosti. Sledilo je nekaj prostega časa in družabnih iger, nato pa pohod. Odpravili smo se in v eni uri prišli na Žavcarjev vrh (915 m). Tu smo užili nekaj sončnih žarkov, razgled pa je segel vse do Maribora. Po vrnitvi smo se odpravili v jedilnico, kjer nas je pričakal carski praženec. Večer smo preživeli ob igri kviza in branju knjige.
