Četrtek, 13. 3. 2025, je bil dan, posvečen našim prvošolcem. V zagotovitev, da bo res slovesen in čaroben, je bilo vanj vloženih ogromno priprav in predanega truda, tako s strani otrok kot seveda učiteljic. Toda popoln uspeh celotnega dne, kronan s popoldanskim nastopom v Kulturnem domu Mengeš, je še enkrat znova dokazal, kaj vse zmoremo, ko zavzeto in predano stopimo skupaj.
Dopoldanske aktivnosti so učencem prvih razredov omogočile, da šolo, ki so jo od septembra že dodobra spoznali, uzrejo v sproščeno aktivni in pustolovski luči. Šolski prostori so se preobrazili v skrivnostne kraje, po katerih se potika strašen pirat, s katerim je iskanje skritega zaklada precej vznemirljivo doživetje. Tudi sedenja v učilnici ta dan ni bilo. Na urniku je bilo obilo plesa in spretnostnih aktivnosti na poligonu, pri katerih sta animatorja v preobleki miniona spodbujala k iskanju ogromne banane. Naši najmlajši učenci so bili seveda vsemu kos, čeprav so ob intenzivnosti dogajanja vendarle potrebovali tudi malo premora in počitka.
Do popoldanskega dela tega prazničnega dne so bili otroci seveda spet polni energije in nestrpnega vznemirjenja pred slovesnim nastopom. Ob 17.00 se je gledalcem v dvorani KD Mengeš ob razprtju zaves razkrila scena savanske pokrajine, ki je z vrhunsko pripravo jemala dih in začrtala zelo visoke standarde. Zvok bobnov je stopnjeval začetno pričakovanje in bodril radovedno ugibanje o senci velikanskega leva, ki je ostajal zakrit. Ko se je razril, je bilo povsem jasno, kdo je kdo. Napočil je čas, junaki so bili pripravljeni.
Skladno z barvo oddelka, se nam je prvi a razred predstavil v veličastni podobi levjega kralja, b razred v preobleki šaljivih minionov, učenci c oddelka so izbrali brezčasne smrkce, razred č pa se je odločil za oceanske bojevnike iz risanega filma Moana. Ob vsej prisrčnosti samega otroškega nastopa, se je kostumska izbira odlično dopolnjevala s pisano odrsko okrasitvijo. V teh vlogah so Piko Nogavičko popeljali v njihove svetove, na koncu pa jih je zabaval klovn Jaka.
Ko so ob plesu prostor napolnili mehki in nežni otroški glasovi, so v dvorano vnesli obilje vznesenosti. Nastop prvošolcev nas je z vsemi popolnimi nepopolnostmi ganil bolj kot bi nas vrhunsko dovršena predstava. Sedem let nazaj so bili šele rojeni in sedaj nam na odru z lahkotno prepričanostjo vase že dokazujejo, da zmorejo vstopiti v družbeno realnost, v kateri bodo ob naši podpori sami našli svojo pot. Mi vsi bomo opazovalci njihovih smelih svetov. Enkrat bodo kraljevsko samozavestni, drugič norčavo lahkotni, pa spet pravljično zasanjani ali stabilno bojeviti, toda prav vedno bodo oni, eni in edinstveni. Še dolgo bodo otroci, za katere bomo z vso ljubeznijo naših src nenehno upali, da najdejo svojo srečo in presežejo našo osebno izpolnjenost z lastno samoizgradnjo.
Duh te iskrene želje je bil med starši v dvorani popolnoma nedvoumen. Pristna ganjenost, ki je botrovala izjemnemu vzdušju med gledalci, ni bila pogojena z dovršenostjo nastopa otrok. Podpora je bila srčna in brezpogojna. Bistvo je bilo izpolnjeno v trenutku, ko so otroci stopili na oder in svojim staršem, učiteljem ter celemu svetu jasno pokazali, da so pogumno zavzeli svoj prostor pod soncem.
Dragi prvošolci, spoznali smo vaš pogum, vašo igrivost, vašo pravljičnost in vašo bojevitost. Zavzemite svoj življenjski oder in nam pokažite, kaj zmorete. Izkažite se. Računamo na vas!
Zapisala: Marta Narobe
Fotografije: Tjaša Kovač in Sašo Božič
