Naša šola ohranja tradicijo pisem prijateljstva, ki pred zimskimi počitnicami nadvse zaposlijo šolske prijateljske pismonoše, saj imajo polne roke dela in potrebujejo tudi okrepitve.
Glavni namen teh sporočil je, da pomislimo, koga lahko s sporočilom razveselimo, komu se lahko zahvalimo, ga spodbudimo, pošljemo pozdravčke ali pa se morda kdo opogumi celo za prvo ljubezensko pismo svoji simpatiji.
Seveda se pisma prijateljstva lepo povezujejo s poukom slovenščine; pisanje neumetnostnih besedil – kot je zahvala, pohvala, čestitka, opravičilo, vabilo ipd.
Z učenci se vsako leto pogovorimo in ozavestimo smisel pisem prijateljstva. Razmislimo o primerni vsebini, sestavi sporočila, kdo je pošiljatelj, kdo naslovnik ipd. Vedno se pogovorimo o tem, da sporočila ne napišemo le svojemu najboljšemu prijatelju, temveč pomislimo na vse okoli sebe – kdo je morda osamljen in bi bil še najbolj vesel majhne pozornosti, ki si jo bo zapomnil za vse življenje. V nekaterih oddelkih se odločijo tudi za žreb; vsak izžreba enega od sošolcev in mu napiše sporočilo. To je odlična ideja, saj se tudi na ta način lahko prične novo prijateljstvo.
Vsako leto količina pisem narašča, tako da imajo zdravošolci polne roke dela z razvrščanjem pisem. Poleg učencev mnogo pisem prejmejo tudi zaposleni šole – pa ne samo učitelji. Tudi kuhar in kuharice, hišnik, čistilke, knjižničarki, psihologinje, pedagoginja in seveda, tudi sam gospod ravnatelj.
Učence smo povprašali, kako so oni doživljali pisanje in branje pisem prijateljstva:
»Pismo prijateljstva sem napisal, ker sem želel izraziti prijateljstvo do prijateljev. Pri tem sem se počutil odlično!«
»Pismo sem napisal zato, ker rad pišem. Ko sem pismo prijateljstva dobil, sem bil zelo vesel.«
»Pomagala sem pedagoginji pri razvrščanju pisem prijateljstva, kar se mi je zdelo zelo zabavno. Letos je bilo veliko pisem prijateljstva. Zdi se mi, da je pisanje pisem prijateljstva nekaj zelo dobrega, saj lahko tudi tisti, ki ni dober prijatelj, napiše pismo in se zaradi tega spoprijatelji z nekom. Tudi jaz sem napisala veliko pisem.«
»Pisma prijateljstva nas že šesto leto osrečujejo. Zelo sem vesela, da smo na OŠ Mengeš to naredili, saj je zaradi tega vsako leto srečnih več otrok. Opažam, da starejši učenci pisem ne pišejo več. Morali bi jih malo spodbuditi, da napišejo vsaj eno pismo. Pri razvrščanju pisem sem opazila, da so se tudi prvošolci potrudili in napisali veliko pisem.«
»Hvala gospe pedagoginji, Nives Zelenjak, ki se za pisma prijateljstva vsako leto zelo potrudi.« Berina
Tudi zdaj, ko smo moramo biti doma, se lahko spomnimo in komu napišemo sporočilo.
Želimo vam veliko zdravja,
Ekipa zdrave šole.