V četrtek, 18. novembra, smo se tretješolci odpravili raziskovat dediščino naših krajev. Mahnili smo jo v Domžale, v Slamnikarski muzej in na Menačenkovo domačijo. Slednja res deluje kot časovni stroj, ki nas ponese v čas pred stotimi leti. Učenci so zelo hitro pokomentirali, da če smo se znašli v prostorih izpred sto let, korona ne obstaja, niti maske in smo potemtakem varni. Ko bi le bilo tako preprosto!

Po povratku v šolo smo strnili vtise; kaj smo se novega naučili, kaj nam je bilo zanimivo in novo. Pravzaprav smo ugotovili, da je bila ena ura prekratka za vse, kar so si učenci zapomnili. Nekaj vtisov smo zapisali, ob fotografijah v galeriji pa se učenci doma lahko še vedno razgovorite in morda kaj novega naučite tudi svoje družinske člane.

Anej: Zanimivo je, da je treba slamico spet namočiti, da se jo lahko plete. Težko si je predstavljati, da v tako majhni hiši živi 9 ljudi.

Sanjin: Všeč mi je bilo pletenje slame.

Martin: Koliko časa so porabili za pletenje kite za en slamnik! Zelo dolgo. Jaz ne bi zdržal plesti 12 ur. Nikoli še nisem videl mize, ki bi se dala dvigniti v posteljo.

Aleks: Zanimivo je bilo videti, slišati in čutiti šivalni stroj, ki je zašil slamnik od začetka do konca.

Erik: Na koncu postopka izdelave slamnika, so ga postavili v kalup, čez so dali črn filc, spustili so malo vode in prešo zaprli. To pa zato, da je slamnik obdržal svojo končno obliko. V spominu mi je ostal tudi WC na štrbunk. Videli smo tudi frače in punčke iz cunj. Janez Ahčin je potoval z ladjo v Ameriko kar 2 meseca in nato v rudniku delal 4 leta, da si je doma lahko postavil hišo!

Urh: Všeč mi je bila malica in bilo je zelo zanimivo. Ogledali smo si tudi kipe v galeriji. Domačija je bila zgrajena v črko L.

Neja: Malo hiš iz tistega časa je bilo zgrajenih tako.

Klara: Pod isto streho je bil skupaj bivanjski in živalski del (hlev). Prav zanimivo je, kaj se da izdelati iz slame in videli smo lahko predmete iz starih časov.

Ruta: Zelo zanimivi so bili prtički, na njih so bili napisani pregovori, izdelale so jih gospodinje.

Kaja: Všeč mi je bila delavnica na koncu obiska. Barvali smo odtise štampiljk, ki so bile značilne za naše konce.

Karin: Všeč mi je bilo videti sam postopek odtiskovanja na papir.

Jordan: Krušna peč je bila lepe oblike z lepimi ploščicami.

Kim: Všeč mi je bilo barvanje tiskanih štampiljk in pletenje kit iz slame.

Sara: Videli smo ročno izdelane štampiljke iz kamna.

Za konec pa še informacija: decembra in januarja bo na Menačenkovi domačiji postavljena razstava o otroških lesenih igračah. Vabljeni!