Danes, 30. januarja 2020, sta učence petošolce obiskali dve prijazni osebi. Urška Vahtar, Mengšanka, nekdaj učenka naše šole in Dušica Kunaver, upokojena učiteljica angleščine in avtorica več kot 150-ih knjig.
Predavanje je bilo izredno zanimivo, saj smo izvedeli marsikaj o mokriščih in o ljudskem izročilu, povezanem z mokrišči. In kaj vse smo slišali?
Pomembno vlogo so že nekdaj imele rastline. Njihova prilagojenost okolju, njihov pomen za življenje. Ob tem smo poslušali zgodbo o vodi, žitu in lesu, o kmetu, ki je živel v sožitju z naravo. Reka Drava in njena zgodba o kruhu nam sporoča, kako dragocen je, kako bi se mu morali vsakič znova zahvaliti.
Rastline pa so povezane z živalmi, imajo pomembno vlogo ščitenja ali pa so živali prilagojene okolju. Naravo je potrebno opazovati, če ne vsega tega ne vidimo.
Med drugim smo tudi prepevali ljudske pesmi in zares zanimivo, kako je oblikovanost narave povezana z ritmom in hitrostjo starih ljudskih pesmi. Lepa Anka kolo vodi (kot bi opazoval valovitost Bele krajine) …
Sporočilo današnjega druženja je, kako dragoceno je odkrivati lepoto narave, dediščino iz preteklosti, odkriti tudi mokrišča, najprej v svojem okolju. Pa ne samo to. Ob primerih, ki so nam bili razloženi, kako so znali graditi kozolce, opazovati obnašanje živali in napovedovati vreme …, smo lahko začutili resničen pomen povedi, ki jo lahko zasledimo v knjigah ali zgodbah… EDINA KNJIGA, KI JO ČITA DED, JE NARAVA.
Cenimo in spoštujmo, kar imamo!
Zapisali učenci Staš, Urban, Patrik in Hana