img_20190318_080233

 

Albert Einstein, Leonardo da Vinci, Hans Christian Andersen, Walt Disney, Tom Cruise in Gojmir Lešnjak so imena nekaterih znanih oseb, za katera smo vsaj enkrat že slišali. Znanstvenik, umetnik, pisatelj, igralec, režiser, vse to in še več. Ampak, ali ste vedeli, da so imeli vsi našteti disleksijo, vendar jih ta učna težava ni ovirala pri uresničevanju njihovih življenjskih ciljev? Njihova pot vsekakor ni bila lahka, saj so se morali še posebej truditi v šoli ter spodbujati svoja močna področja, da so postali uspešni.

Da bi lažje razumeli, kaj pomeni disleksija, smo s pedagoginjo Majo izvedli delavnico z glavnim sporočilom: »Ljudi ne merimo po napakah. Pri ljudeh moramo vedno iskati le tisto, v čemer so dobri.« Spoznali smo, da smo si vsi različni po sposobnostih, a hkrati vsi edinstveni – vsak od nas ima področje, v katerega mora vlagati več truda in vsak od nas ima področje, pri katerem je uspešen. Prebrali smo knjigo z naslovom Kamaroni s parabajzovo omako (Katarina Kesič Dimic) in spoznali glavno junakinjo knjige Lano. Med poslušanjem zgodbe smo spoznali, da ima tudi deklica Lana težave z branjem in pisanjem. Za lažje vživljanje v sam lik smo si pogledali različne primere besedil, kako učenec z disleksijo dejansko vidi besedilo. Podrobneje smo spoznali, s kakšnimi težavami se srečuje deklica Lana in kdo ji pri tem pomaga. Ugotovili smo, da je kljub primanjkljajem, ki jih ima, zelo uspešna na drugih področjih.

Učenci smo na koncu delavnice na pastelni list papirja napisali, kaj smo se novega naučili in kako bi pomagali sošolcu, ki ima težave z branjem in pisanjem:

  • Naučila sem se, da nekateri potrebujejo pomoč, ker imajo disleksijo. Pomagala bi jim brati in povedala pravilno prebrani račun.
  • Da je treba pomagati tistim, ki imajo učne težave.
  • Naučil sem se, da je Albert Einstein imel težave. Sošolcem bi pomagal tako, da bi jim pomagal pisati nalogo.
  • Če ima kdo težave, je lahko nekje pameten in dober. Sošolcu bi pomagala tako, da bi skupaj naredila plakat, miselni vzorec in domačo nalogo.
  • Da se ne smejemo drugim.
  • Da se ne smeš norčevati iz ljudi, ki imajo težave in da jim raje pomagaš pri delu.
  • Naučila sem se, da obstajajo ljudje z disleksijo, sošolcu bi pomagala tako, da bi mu pomagala računati, brati in pisati.
  • Da bi sošolcu napisal nalogo.
  • Da se ne smemo norčevati iz koga, ki ima težave, ampak ga moramo spodbujati ter mu razložiti, če kaj ne razume.
  • Ne smemo se norčevati iz drugih, ki ne znajo pisati, računati, brati. Jaz bi jim pomagala tako, da bi jim vse lepo razložila.
  • Da če si drugačen, se drugi ne smejo norčevati.
  • Da se ne smemo norčevati med seboj, vsak ima svoje težave, sošolki bi pomagala tako, da bi ji povedala, kako naj pride do rešitve. Naučila sem se tudi, da lahko vsak, ki ima težave, postane zelo dober ali slaven.
  • Vsak ima lahko težave z branjem, pisanjem ali računanjem.
  • Da se ne norčuješ, ampak spoštuješ druge, da iščeš dobre in ne slabe stvari.
  • Da je oseba s pisnimi težavami dislektik.
  • Da moraš biti prijazen do drugih in jim pomagati.
  • Ne smemo se posmehovati tistemu, ki ima težave, ampak mu moramo pomagati. Pomagala bi ji/mu tako, da bi razložila prebrano in pomagala priti do odgovora.
  • Da ima veliko otrok težave in da so kljub temu lahko uspešni. Jaz bi jim pomagal in jih podpiral.
  • Če ima kdo težave pri predmetih MAT, TJA, SLJ, DRU, NIT, GUM in GUN mu razložiš, česar ne razume.
  • Da ima lahko otrok disleksijo, to pomeni, da ima težavo z branjem, pisanjem.

 

4. č razred