V mesecu novembru in decembru 2021 so se četrtošolci (4. a in 4. b) vrteli na čisto posebnem vrtiljaku – »Vrtiljaku čustev«. V štirih zaporednih srečanjih so spoznavali svet čustev in bolje spoznavali sebe. Vsako srečanje se je pričelo s prijetno socialno igro, ki je bila uvod v delavnico.
Na prvi delavnici so preko zgodb oz. situacij spoznavali/prepoznavali različna čustva. Bili so presenečeni, da poleg veselja, jeze, strahu, obstaja še cela paleta čustev. Na koncu prvega srečanja so učenci narisali, zapisali čustvo, ki je najbolj njihovo. Izkazalo se je, da sta v ospredju predvsem čustvo veselje in tudi jeza. Zato smo se jezi še bolj posvetili.
Druga delavnica je četrtošolce naučila, kaj je jeza, kdaj in kako jo občutimo in kako se uspešno spoprijemamo z njo. Dobro so ponotranjili čustveni semafor STOP – DIHAJ – POVEJ.
Tretje srečanje je bilo namenjeno stvarem brez cene, razmišljali so o dejanjih, ki jih naredimo za nam pomembne osebe (starši, prijatelji, sošolci) in dejanjih, ki koristijo nam samim ter občutkih ob tem. Pri sebi so razmišljali o svojih osebnih lastnostih (komunikativnost, prijaznost, dobrosrčnost …)
Na zadnjem srečanju so učenci predstavili svoj dragoceni predmet, kako se ob njem počutijo, kakšni spomini in občutki jih vežejo na te predmete. Za zaključek so pri sebi in drugih iskali pozitivne lastnosti in tako spodbudili prijetne občutke. Čustva so naše barve, s katerimi si barvamo doživetja.
Nekaj vtisov učencev o delavnicah:
»Čustveni semafor mi pomaga, ko sem v prepiru s kom.« Anže, 4. a
»Spoznala sem svoje najpogostejše čustvo.« Ela, 4. a
»Med risanjem zvezdice sem spoznal svoje lepe lastnosti.« Rok, 4. a
»Jezko in Modrijanček sta me naučila, kako ravnati, ko sem jezna.« Ella, 4. b
»Najbolj sem si zapomnil pravljico o Džingiskanu in o tem, da ne smem prehitro odreagirati, ko sem jezen.« Nejc, 4. b
»Vsi smo enkratni in posebni.« Maša, 4. b
»Čustveni semafor mi pomaga, kako se umirim, ko sem jezna.« Sofija, 4. b
