V četrtek, četrto šolsko uro smo imeli v razredu na obisku mojo mamo. Prišla nam je predstavit Prekmurje. Najprej nam je povedala vse o vasi Pertoča, kjer je živela kot otrok. V vasi niso imeli zdravnika, občine, pošte, imeli pa so šolo. Šolo je v njenem prvem razredu obiskovalo petinštirideset otrok, v osmem razredu pa samo še osem otrok. Imeli so eno čitanko za celo osemletko. V šoli ni bilo centralnega ogrevanja. Greli so se s pečjo na drva. Pri uri slovenščine so za nalogo dobili vedno dve oceni. Ena je bila za znanje, druga pa za lepopisj Kot otroci so se igrali z doma narejenimi igračami. Igrače so bile zelo preproste , narejene iz lesa ali blaga. Pomagali so pri kmečkih delih. Najbolj pa so se veselili kolin. Mama nam je v prekmurskem narečju prebrala ljudsko povest O fantu, ki je imel malo pameti in kanček razuma. Ker nam jo je prej prebrala v slovenskem jeziku, smo vsaj malo razumeli. Predstavila nam je tudi Borovo gostuvanje, o katerem smo si ogledali tudi film iz leta 1958. Pomen tega običaja je, da če se v vasi nihče ne poroči v določenem obdobju pred pustom, potem poderejo bor za ženina ali nevesto. Vlečejo ga po celi vasi. V povorki razni liki izvajajo norčije, ki so vnaprej dogovorjene. Paziti morajo, da fantje iz sosednjih vasi boru ne odsekajo vrha. Izkupiček prireditve gre za potrebe vasi. Nazadnje nas je mama razveselila še s prekmurskimi pogačicami in orehovimi kifeljčki. Bilo je zelo zanimivo.
Eva Jemc,5.č
Marija Špenko, Evina babica, je učence »pocrkljala » s celo, veliko košaro doma pečenih orehovih rogljičkov in prekmurskih pogačic. Kako je bilo dobro! Kar nekaj dni smo se sladkali. Hvala.
Nada Javh, razredničarka 5.č
