Tudi v OPB 3 smo se spomnili na tradicionalni slovenski zajtrk in posledično na našo kranjsko sivko, ki letos praznuje 140 let. Zato smo si iz plastičnih jajčk in s pomočjo naših spretnih prstkov naredili vsak svojo čebelico …
Leta 1879 je dr. August Pollman zbral in objavil opise kranjske čebele, ki so jih napisale takratne čebelarske avtoritete. Tako letos praznujemo 140 let od takrat, ko je bila kranjska čebela kot avtohtona populacija tudi dokončno priznana in je našla svoje mesto v sistematiki medonosnih čebel. S tem je dobila njeno sedanje znanstveno poimenovanje: »Apis mellifera carnica, Pollman 1879«.
Kranjska čebela, tudi kranjska sivka ali kranjica, je podvrsta medonosne čebele (Apis mellifera), ki je avtohtona na območju Balkanskega polotoka, iz zgodovinskih vzrokov pa je za njeno domovino priznana Gorenjska. Najdemo jo na ozemlju širše Koroške in Štajerske (tudi v Avstriji), na Madžarskem, v Romuniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Srbiji, umetno naseljeno še v Nemčiji ter ponekod drugod. Trenutno je za italijansko čebelo druga najbolj razširjena čebelja pasma na svetu, ki se veliko uporablja v čebelarstvu.
