4. DAN

Poročevalec Domen:

Meni je bilo danes ful dobro, posebej tale ples. Všeč mi je bil celo pohod, čeprav ne maram hoditi. Vse danes mi je bilo všeč.

img_0839

Poročevalec Denis:

Danes je bilo ful dobro, šli smo na pohod, bilo je zelo dobro, Pohod ni bil tako dolg kot so rekli, da bo, sem ga čisto lahko prehodil. Tudi na plesu me je bilo najprej malo sram, potem sem ugotovil, da to ni nič takega.

Poročevalec Aljaž V.:

Danes smo šli na pohod v vasico Topolovo, kjer smo videli cerkev pa veleposlaništvo izbrisanih. Šli smo čez gozd v Italijo. Na plesu je bilo vredu. Prva stvar, ki jo bom naredil, ko pridem jutri domov, bo spanje.

Poročevalec Žan P.:

Danes je bilo dobro. Najbolj večerni ples. Dobro je bilo, ko smo hodili v klanec gor in dol do vasice Topolovo. Ples je bil vredu, plesal sem z več kot polovico deklet. Letošnja šola v naravi mi je najboljša do sedaj. Prva stvar, ki jo bom naredil, ko pridem jutri domov, bo razpakiranje.

Poročevalec Jan Tim:

Danes smo štiri ure hodili po klancu gor in dol do vasice Topolovo, ki je zanimiva, z visokimi hišami. Izvedel sem, da so jo obnavljali deset let. Tja pridejo stanovat in ustvarjat pesniki in umetniki. Na poti smo videli nekaj skulptur, ki so jih naredili. Pot smo zmogli vsi razen poškodovanke. Na orientaciji smo se morali orientirati po straneh neba, po navodilih (npr. pojdi proti vzhodu in videl boš napis na skali …) smo šli od točke do točke (zeliščni vrt, kip), na točki smo morali napisati odgovor na zastavljeno vprašanje. Na plesu je bilo fino, štirikrat sem plesal s puncami, najprej mi je bilo nerodno, potem je bilo super. Prva stvar, ki jo bom naredil, ko pridem jutri domov: ulegel se bom v svoji sobi

Poročevalec Aljaž G.:

Danes je bilo zelo dober pohod, že dolgo nisem bil v taki tipični vasi s tipičnimi hišami iz kamna. Tudi hrana je bila dobra. Ko smo igrali laufarja, je bilo vredu. Pri orientaciji smo se dobro razumeli in upam, da bo dober rezultat. Ko smo zunaj igrali med dvema ognjema, je bilo super, ker me nihče ni mogel zadeti in smo zmagali. Igranje nogometa je bil tudi dobro, ker nisem dobil nobenega gola. Na plesu se najprej ni hotel noben zganiti, na koncu pa so se vsi v kopalnicah samo še o tem pogovarjali.

Poročevalec Nik:

Ta dan mi je bil zelo všeč, ker smo hodili. Na poti smo naleteli na kostanj želja, pa ne smeš izdati svoje želje, da se ti izpolni. Pohod mi je bil dober, sem veliko izvedel, kakšne so hiše, iz česa so zgrajene. Nekatere so velike, zgrajene iz kamna, ene so že prenovljene, ene še ne, so trdne. Všeč mi je bilo tekmovanje iz orientacije, ker sem največ prispeval, največ sem pomagal, najbolje sem se orientiral, veliko sem vedel o gorah in živalih – se je izplačalo prejšnje dni poslušati. Za konec dneva mi je bil všeč ples, tudi dekleta so nas povabile, tudi jaz sem kakšno povabil.  Pa moti me, da sem hripav. Prva stvar, ki jo bom naredil, ko pridem jutri domov, bo učenje, ker želim dobiti prav dobro oceno.

Poročevalka Eva:

Danes smo šli na pohod do vasice Topolovo. Najprej smo nekaj minutk hodili po cesti, potem pa ves čas po gozdu. Hoja navzdol mi je bila težja kot navzgor, ker sem navzdol velikokrat padla, navzgor pa mi je minilo hitreje. Popoldne smo imeli orientacijski pohod po skupinah. Morali smo poiskati različne točke, na teh točkah smo morali odgovoriti na tri vprašanja. Skupina z največ točkami bo zmagala, kar izvemo jutri. Pozno popoldne smo nekaj časa plesali, vadili smo za večerni ples. Bilo je dobro, a fantje so bili zelo sramežljivi, tudi pri večerji so protestirali ob vlečenju listkov, kdo bo s kom plesal. Na koncu je bilo pa vse dobro. Na začetku tega plesa smo plesale večinoma dekleta, potem so se pa tudi fantje ojunačili. Punce smo prišle do fantov, največkrat Manca, in jih vabile k plesu. Če ne bi bilo Mance, ples ne bi bil tak, kot je bil. Tudi Domna bi pohvalila, ker je največkrat plesal z največ dekleti, bil je pogumen, ker nas je vprašal, če bi šle plesat. Ta teden smo vsi nekaj prispevali, da je bil ta teden najboljši. Prva stvar, ki jo bom naredila, ko pridem jutri domov, bo objem vseh družinskih članov, nato bo začel vame skakati moj pes, kasneje bom šla do babi in dedija, ker sem jima nekaj kupila.

Poročevalka Manca:

Ta dan je bil najboljši dan v šoli v naravi. Zjutraj smo šli hodit. Najprej sem mislila, da mi bo hoja navzgor bolj naporna, ker sem se obrnila in si mislila, da bo grozno veliko za hodit nazaj navzgor. Očitno smo šli po bližnjici in smo zelo hitro prišli nazaj do konjev in doma. Potem smo imeli kosilo. Pohvalila bi, da  imajo v tem domu kar dobra kosila, najboljše so pa kremne juhe. Popoldne smo imeli orientacijsko tekmovanje. Mislim in upam, da bo naša skupina zmagala, ker nam je šlo zelo dobro. Ko nismo vedeli imena neke rastline, smo po odgovor na vprašanje šli kar k eni hiši. Gospa nam ni povedala odgovora, je pa rekla, da se iz nje dela sok. Bili smo iznajdljivi, tudi v zeleni učilnici smo s plakatov prepisali  imena rib, ker nismo vedeli, na kaj se nanaša vprašanje: ali na ribe nasploh ali na ribe iz Soče. Zunaj na igrišču je bilo dobro, čeprav dekleta nismo zmagale proti fantom. Nato smo šle z Nikito in Sandro v športni kabinet igrat namizni tenis, potem so prišla še druga dekleta, da smo skupaj igrale. Potem je Sandra pela pesmice in smo se zelo smejale. Potem smo šli plesat in smo se vse zelo naplesale, čeprav ni bilo pesmi, ki nama je s Saro zelo všeč. Na plesu pa so bili vsi fantje zelo sramežljivi, niso hoteli plesati. Zato sem kar prišla do Denisa in ga prijela za roko, da bi šel plesat, a najprej ni hotel. Potem sem vzpodbujala druga dekleta in fante, da bi plesali skupaj. Plesala sem z veliko fanti, največkrat z Domnom, ki je res dobro plesal – te je kar zavrtel in obrnil. Ta dan je bil najboljši dan. Prva stvar, ki jo bom naredila, ko pridem jutri domov: objela bom mojo mačko Verico, čeprav mi ponoči nagaja s praskanjem in objela bom sestro Urško.

Poročevalka Nikita:

Meni je bilo danes ful fajn, ker smo bili na pohodu v gozdu. Prišli smo do drevesa, katerega smo se dotaknili, da se nam bi izpolnila želja. Zaželela sem si nekaj lepega. Fajn je bilo hoditi. V vasi Topolovo nam je učitelj Matjaž povedal zanimivo pravljico v nadiškem narečju. Ko smo se vračali, smo šli po bližnjici. Ko sem gledala gor proti domu Kavka, se mi je zdelo daleč, a smo potem prišli zelo hitro. Med hojo sem sošolcem govorila uganke. Popoldne smo imeli orientacijsko tekmovanje in smo reševali naloge. Zvečer smo plesali in je bilo fino, ker smo se zabavali, družili, peli na predstavitvah sob. Najbolj všeč mi je bila naša točka, ker rada pojem. Prva stvar, ki jo bom naredila, ko pridem jutri domov, bo pozdrav in objem vseh domačih.

3. DAN

Poročevalka Sandra:

Danes mi je bilo zelo dobro, ker smo se imeli dobro in smo se veliko družili. Najboljše je bilo, ko smo šli v sirarno. Najprej nam je vodička razlagala o sirih, kako se izdelujejo in katere naprave so uporabljali včasih. Potem smo molzli nepravo kravo. Nato smo šli v sobo, kjer je malo smrdelo po siru in smo gledali sire pa poskusili smo izdelati maslo: lesena vaza oz. posoda, v kateri je bila lesena palčka, katero si moral hitro potiskati noter in ven. Dobro mi je bilo, ko smo se sprehajali in si ogledali Napoleonov most, pod katerim teče Soča, ki je lepa, zelena. Barvo ima zaradi krede v njej. Nato smo se sprehajali po Kobaridu in si kupili spominke. Najboljše mi je bilo, ko smo se zvečer igrali igre, peli in se zelo zabavali. V šoli v naravi počutim dobro. Že v nedeljo sem se spraševala, kako bo: mislila sem, da bo grozno, da bodo sobe zelo majhne, a v živo je vse lepše in večje. Danes smo se v sobi malo prepirale, a smo se zdaj že pobotale.

Poročevalka Sara:

Danes smo šli v sirarno pa smo videli, da je sir lahko težak tudi 50 kilogramov. Gospa v muzeju nam je razložila, kako je bilo včasih glede izdelave sira. Potem smo poskušali molsti in narediti maslo. Potem smo šli v Kavkno jamo, punce smo zlezle višje in se fotografirale. Bilo je zelo dobro. Nič me ni bilo strah v jami. Nato smo šli v temi nazaj ven.

Popoldne smo se šli mežikanje, je bilo zelo dobro. Eden od fantov mi je večkrat kot ostali pomežiknil, pa ne povem kdo. Zvečer smo peli, bilo je dobro, ker smo peli veliko znanih pesmi. Tu se počutim dobro, staršev ne pogrešam.

Poročevalka Eva:

Danes smo šli v sirarni muzej Planika. Tam smo spoznali veliko različnih vrst sirov, kaj vse dajejo v sir, da je okusen ter veliko naprav iz starih časov. Potem smo poskusili molsti kravo in si pogledali film, kako se krave pasejo in kdaj, kako sploh dobimo mleko in sir. Potem smo bili v Kavkni jami, kjer je bilo zelo temno. Bila je luknja v steni, najprej se je videlo nebo, potem ko si posvetil, se nič ni videlo, ko si pa lučko ugasnil, se je pa videl obraz medveda. Nato smo punce lezle gor v jamo in so nas fotografirali. Potem so pa še vse luči ugasnili in smo morali biti 15 sekund tiho, da smo spoznali, kako se v jami sliši v popolni temi. Predtem smo spoznavali kamnine: apnenec, kremen in lapor. Potem smo imeli prvo pomoč, učili smo se, kako v naravi ukrepaš ob zlomu roke. Potrebuješ ravno palico, roko obložiš, da je naravnost, da se ne premika ter kako vrvico, da roko fiksiraš. Zvečer smo se igrali različne igre in peli pa zelo je bilo dobro, ker je bil večer tak, da se sprostiš pred spanjem. Tu opažam, da so se nekateri spremenili, so bolj prijazni kot v šoli in bolj se družimo kot v šoli, fantje in dekleta se bolj družimo med seboj. Pohvalila bi učiteljico, ki nas  je imela v jami, ker je dobro razlagala in učitelja, s katerim smo peli pa naši učiteljici. Domače malce pogrešam, domačim sporočam: pogrešam vas malo in komaj čakam, da vas vidim.

Poročevalka Nikita:

Danes mi je bilo najbolj všeč, ko smo zvečer imeli razne igre in smo peli in se zelo zabavali. Domače pogrešam. Odkar smo tu, smo bolj živahni.

Poročevalec Nik:

Meni je tukaj všeč, ker imam dobre prijatelje pa hecamo se, pa danes smo si delali make up z dekleti. Pa veliko namizni tenis igramo in Aljaža sem večkrat premagal. Tu se s sošolci več družimo in doživljamo prijateljstvo. Domačih ne pogrešam. Posebej se mi je vtisnilo v spomin to, da smo šli v Kavkno jamo, kjer sem videl lobanjo krave. Pohvalil bi učitelja Matjaža, ki je zelo prijazen.

Poročevalec Aljaž G.:

Danes mi je bilo zelo dobro, ko smo šli v sirarno, kjer sem kupil sir. Izvedel sem, kako delajo sir in kje sir dozori. Hrana v domu je bila danes zelo dobra. Ogled Kavkne jame ni bil slab, ne greš pogosto v jamo. Videli smo majhne kapnike, brezno, dimnik, okno, vodni kanal, okostje krave, katerega so prinesli v jamo kmetje in eno veščo. Nisem si misli, da je vhod v jamo takšen. Na koncu dneva ob igrah je bilo dobro, ker se ne igraš takih iger vsak dan. Ko smo peli pesmi, je bilo tudi zelo vredu. Domače malo pogrešam. S sošolci in sošolkami se tu več družimo in smo bolj prijateljski.

Poročevalec Žiga:

Najbolj se mi je vtisnil danes v spomin Aljaž z make upom, od dejavnosti pa večerne družabne igre in petje. Sam sem sodeloval v igri Kočija. Domače malo pogrešam.

Poročevalka Lara:

Danes smo šli v sirarno Kobarid, kjer smo videli pripomočke za delanje sira in masla ter mlečnih izdelkov. Potem smo si ogledali filmček o izdelkih, kravah in izdelavi sira. Potem smo še sami pomolzli kravo. Potem smo šli v sobo, kjer smo si ogledali kotle za izdelovanje sira, v naslednji sobi so bile pa lesene police s sirom, ki je še zorel. Potem smo šli do Napoleonovega mostu, kjer smo videli reko Sočo v  modrikasto zelenkasti barvi. Šli smo nazaj do doma, kjer smo imeli kosilo in počitek, potem smo imeli pouk o glivah. Sledila je večerja, počitek in mežikanje. Končali smo z zabavnim večerom, z zelo dobrimi zabavnimi igrami in petjem. Domačih ne pogrešam. Naš razred je tu boljši, smo bolj umirjeni kot v šoli. Pohvalila bi učiteljico Karmen, ker je zelo prijazna in dobro razlaga ter pomaga, če ne razumeš. Aja, pa Sara, moja najboljša prijateljica, je najboljša raperka tu.

Poročevalka Patricija:

Šli smo v sirarno, tam smo si kupili sir, dobili smo tudi obeske za ključe. Potem smo šli do Napoleonovega mostu, videli reko Sočo. Je modrozelenkaste barve, ker je v njej veliko krede, ki lomi svetlobo. Zelo deroča je, primerna za razne adrenalinske športe: supanje, rafting, kanjoning. Bilo je zelo zanimivo. Vrnili smo se v dom, po kosilu smo spoznavali glive in jih nabirali v gozdu. Naučila sem se, da je v Sloveniji več kot 3000 vrst gliv. Goba ima podgobje, ki ga moramo odrezati, drugače ne bo na istem mestu zrasla goba. Gliva v našem svetu imajo zelo velik vpliv na nas, pomagajo rastlinam, čeprav so nekatere zelo majhne. Človek še ne ve toliko o glivah. Zvečer je bilo zelo carsko, imeli smo razne igre. Z Manco sva tekmovali v sestavljanju najvišjega stolpa. Sva izgubili, a važno je sodelovati in se zabavati. Domače pogrešam, sporočam jim: živjo! Pohvalila bi naši učiteljici in učitelja Matjaža, s katerim smo danes peli. Všeč mi je, ker igra kitaro in je zelo prijazen.

2. DAN

Poročevalec Denis:

Danes mi je bil pohod zelo všeč, všeč mi je bilo, ko smo videli vojaške rove, v katerih so se vojaki branili. Všeč mi je bilo, ko smo šli v Kavkno jamo in smo videli živalske lobanje. Pa všeč mi je bilo, ko smo se v jami šli izziv v temi; tisti, ki so hoteli, so šli v popolni temi iz jame in meni je to uspelo. Pa zelo zanimiv je bil tudi večer, ko smo igrali med dvema ognjema z dvema žogama. Pa večerne delavnice izdelovanja iz papirja so bile super. Na delavnici o nasilju sem o temi že veliko vedel, a nisem vedel, da že majhna stvar lahko pripelje do hudega nasilja.

Poročevalec Aljaž G.:

Danes smo šli na sprehod. Bilo je zelo vredu, ker smo z Janom, Nikom in Juretom hodili skupaj in se zabavali. Všeč mi je bilo, ko smo igrali laufarja pri namiznem tenisu. Pa tudi  učna ura o glivah je bila dobra. Pa upam, da bo jutri tudi tako. Likovna delavnica je bila zelo vredu, ker že dolgo nisem izdeloval  snežink iz papirja. Igra med dvema ognjema je bila tudi nekaj boljšega, ker malokrat igramo z dvema žogama in ker smo igrali fantje proti dekletom in je bilo še bolj zanimivo, ko nismo smeli metati žoge z desno roko. Tudi na delavnici o nasilju je bilo vredu, ker smo mi imeli dober odnos med seboj. Upam, da bo tako tudi vnaprej. Malo sem utrujen.

Poročevalka Patricija:

Danes je bilo zelo fino, ker smo šli v  Kavkno jamo, kjer je bilo zanimivo. Predtem smo šli na pohod, kjer je bilo zelo dobro in moram tudi sama tja peljati svojo družino. Razgled je čudovit. Tam je potekala soška fronta, na kateri je svoje življenje izgubilo veliko ljudi. Zanimivi so bili ogledi zaklonišč. Italijani so zgradili posebne tunele, po katerih so hodili v času vojne Italijani, sedaj pa mi in sem si predstavljala, da mogoče stojim ravno na mestu, kjer je v preteklosti stal vojak. Zgodovina me zelo zanima. Učiteljevo pripovedovanje o trpljenju vojakov je v meni vzbudilo misli, kako so bili ubogi in da se niso mogli umivati. Jaz ne bi zdržala niti dva dni brez vode in brez umivanja. Prijetno je bilo tudi pogovarjanje s prijateljicami. V Kavkni jami je bilo pa dobro, ko smo dekleta splezala visoko gor in sem si skoraj strgala hlače. Potem smo lahko šli, kdor je želel, sami v temi ven iz jame; dvakrat sem stopila v luknjo, ampak je bila res nova izkušnja splezati v temi preko skal. Na delavnici o nasilju je bilo dobro, ker smo vsi sodelovali, tudi tisti, ki po navadi ne. Zanimivo mi je bilo, da sem spoznala vrste nasilja npr. da je tudi ignoriranje oblika nasilja in da če mi vedenje nekoga ni všeč, mu lahko lepo rečem, naj s tem preneha. Ko smo se šli med dvema ognjema, je bilo najlepše občutiti našo povezanost; med podajanjem žoge smo se poslušali in sodelovali. Za konec dneva smo ob glasbi izdelovali snežinke, kar je bilo prijetno. Vmes smo se pogovarjali in hecali.

Poročevalka Neža:

Dopoldne smo šli na dolg pohod. Bilo mi je všeč. Po kosilu smo poslušali učno uro o glivah in imeli še delavnico o nasilju, kjer smo presenetljivo resno odgovarjali. Potem smo pa imeli likovni krožek, pred tem smo zunaj med polno luno igrali med dvema ognjema. Posebnost te igre je bila, da smo igrali z dvema žogama. Zelo smo se zabavali, vsi naenkrat smo kričali drug na drugega, naj pazi na obe žogi. Na likovni delavnici pa sem izdelala več snežink. Aljažu V. pa ni ravno uspevalo, zato si je nalepil vse na glavo, kar ga je zabavalo. Imeli smo se zelo dobro, zdaj nazadnje pa smo imeli drevo razpoloženja in bodo vsi hitro pospali, ker so zelo utrujeni.

Poročevalec Domen:

Ne maram sprehodov, štiri ure je bilo čisto preveč. Kaverne in vojaški rovi pa so mi bili všeč. Čudno se mi je zdelo, kako gre lahko petindvajset ljudi v tako majhno luknjo.

Poročevalka Eva:

Danes smo šli na štiriurni pohod. Za nekatere je bilo naporno, za druge ne. Ko smo se vrnili v dom, smo imeli kosilo. Po kosilu je imela A skupina predavanje o glivah in prvo pomoč, B skupina pa si je ogledala Kavkno jamo. Pri prvi pomoči smo spoznali, kaj moraš narediti, če imaš odprto rano, da ne izkrvaviš: moraš s pritiskom roke zaustaviti krvavitev (pri tem sam ne smeš imeti nobene rane, da ne pride do okužbe), ali pa uporabiš gazo, če jo imaš pri roki. Pri glivah smo spoznali, kaj je gliva, iz česa je sestavljena. Gliva je goba plus njene korenine. Steblu se reče goba, koreninicam pa podgobje. Pri nabiranju moraš gobo odrezati nad zemljo, da bo naslednje leto spet zrasla. Ko polži to jedo, se z njihovimi iztrebki goba razmnožuje. Na delavnici o nasilju sem spoznala, da poznamo veliko različnih oblik nasilja; ene so bolj nevarne kot druge. Pa ugotovili smo, da so priče nasilja zelo pomembne in da morajo o nasilju povedati naprej in ne smemo se bati. Zvečer smo imeli pa še igro med dvema ognjema z dvema žogama. Morali smo se ciljati in je bilo čudno, ker si moral gledati na vse strani, katera žoga te bo zadela prva. Ko smo prišli v dom, nas je pričakala učiteljica in nam predstavila postopek izdelave snežink. Naredili smo veliko lepih snežink. Že prejšnja skupina je naredila veliko belih snežink, ki spete skupaj res lepo izgledajo. Naše so pisane. Nato smo se kot razred zbrali skupaj za drevo počutja, vidi se, da smo vsi precej utrujeni.

 

1.DAN

Poročevalki Patricija in Sara:

Patricija: Imeli smo se fino. Najprej smo šli v ribogojnico, kjer smo videli veliko ogroženih rib – soško postrv. Zelo so velike. Nisem še videla na enem mestu toliko rib.

Sara: Jaz pa sem spoznala, da ribe lulajo in kaj jedo – rakce z Danske.

Patricija: Potem mi je bilo dobro, ko smo prišli v dom. V sobah smo se zelo razumele, pele smo – to je bilo zelo prijetno. Pa še učiteljici smo naredile kitke.

Na splošno je bilo fino, ker smo se danes tako dobro razumele. V šoli se skupaj ne pogovarjamo tako pogosto, niti med odmori ne. Zato mi je zdaj tukaj še posebej všeč, da smo v sobi skupaj pele. Bilo je zelo prijetno, nič se nismo kregale. Bilo je carsko.

Poročevalka Sandra:

Danes sem se imela zelo dobro. Zanimivo mi je bilo, ko smo šli v ribogojnico. Gledali smo, kako se ribe razmnožujejo, kako so velike. Pa luškan pes je bil tam.

Poročevalka Eva:

Danes mi je bilo zelo všeč, ker smo videli veliko rib in spoznali njihove bolezni.

Potem smo plezali, bilo je dobro.

Spoznavali smo pripravo sladice kobariški štrukelj. Pripravi se ga takole: pšenično moko in vrelo vodo zmešaš, nato testo oblikuješ najprej v kroglico, potem jo sploščiš, da dobi obliko žepka, katerega napolniš z nadevom, ki ga pripraviš iz kakava, rozin namočenih v rum, malo sladkorja in mletih orehov. V sredino žepka moraš narediti luknjico – to ponazarja podpis gospodinje.

Nočni pohod mi je bil zelo všeč, veliko smo se pogovarjale.

Poročevalka Lara:

Danes smo šli v ribogojnico, kjer smo spoznali ogroženo ribo- soško postrv. Ogledali smo si njihova jajčeca – ikre in kako se iz njih izležejo mladiči. Potem nam je gospod še pokazal, kakšno hrano jedo. To so zmleti rakci, ki jih pridelajo na Danskem. Potem smo šli v mesto Kobarid. Videli smo del poti do Kostnice, ob kateri so kamni križevega pota za padle italijanske vojake. Nato nas je avtobus pripeljal v dom Kavka, kjer smo bila dekleta v sobah zelo povezane; pele smo, Patricija, Tjaša in Kim pa so igrale na kitaro. Pa tako zabavno je bilo.

Hrana v domu je dobra, čeprav sem malo izbirčna.

Poročevalec Jure:

Danes je bilo zelo vredu, zabavali smo se, hodili, se  s prijatelji hecali. Plezali smo po plezalni steni in kuhali kobariške štruklje.

Poročevalec Žan P.:

Igrali smo namizni tenis. Jaz sem zmagal. Igral sem z Domnom in Nikom.