Tretješolci smo obiskali Slamnikarski muzej in Menačenkovo domačijo. Spoznavali smo preteklost našega kraja. Ste vedeli, da je slamnikarska tovarna delovala tudi v Mengšu v hiši današnje Melodije? Ali da so v najboljših časih izdelali in prodali po vsem svetu več milijonov naših slamnikov? No, zdaj veste.
Učencem 3. d je v spominu ostalo še kaj drugega. Takole so po obisku muzeja strnili svoje vtise:
Zanimivo je bilo videti pohištvo in staro opremo. Teo
Hiša je stara 124 let. Tay
Prvič sem videl mizo, ki se lahko spremeni v posteljo ali shrambo. Domen
Všeč mi je bila likovna delavnica. Spoznali smo, kako so na našem območju na kamen izdolbli sliko in jih nato tiskali na papir. To so postavili v »bohkov« kot. Liam, Domen, Jaka K., Teo, Lina
Podrobneje sem spoznal, kako je deloval WC na štrbunk. Valter
Zapomnila sem si, da je bil Janez Avčin zelo pogumen, da je šel služit denar v Ameriko. Elena
Všeč mi je bila črna in bela kuhinja. Bela je novejša, gospodinja jo je uporabljala za sušenje zelišč in pripravo čajev, krem, tinktur … Gospa je bila tudi zeliščarica. Vita V.
Videla sem lutke in druge preproste igrače v otroškem vozičku in na postelji v spalnici. Zara
Všeč mi je pletenje kit za slamnike. Ni mi bilo težko, na kar sem ponosna. Ema D.
Meni je v oči padlo, kako so starši spali na eni mini posteljici. Vita G.
Neverjetno, da se iz nekajmetrske kite sešije tak lep slamnik. Hana
Bogve, kako je morala slama v postelji špikati med spanjem. Vita F.
Všeč mi je bila kiparska razstava v galeriji, kjer smo imeli delavnico. Ema V.
Všeč mi je bil kip s tremi obrazi. Matej
Šivanje slamnika pred našimi očmi je bilo zelo zanimivo in tresoče. Škarje so kar potovale po šivalnem stroju. Bine
