Naše spomladansko odkrivanje bavarske prestolnice se je začelo v petek, 12. 5. Dobre volje, opremljeni z dežniki, kajti napovedan je bil deževen vikend, in v spremstvu zgovorne in energične vodnice Barbare smo se odpravili novim dogodivščinam naproti.


Blizu Mozartovega mesta Salzburg smo se zavedli, kako pomembna je sol v našem življenju, saj smo obiskali rudnik soli in izvedeli mnogo zanimivosti o tem t.i. belem zlatu. Oblekli smo se v zaščitna oblačila in se podali z vlakcem v globino temačnih rovov. Pogumni smo se spustili po dveh drčah, peljali smo se z ladjico in okušali slanico. Mnnnnjam, kako dobro slana je bila. Ko smo prišli spet na svetlo, smo pojedli popotno malico v “keltski vasi”, kjer je bilo prikazano, kako so nekoč živeli Kelti, ki so svoje čase tudi že kopali sol pod zemljo. Pot nas je vodila naprej in že drugič ta dan smo prestopili avstrijsko-nemško mejo. Enkrat smo jo namreč pod zemljo v rudniku. Sledil je krajši sprehod po mestu Munchen in večerja ter nočitev.
Sobota je bila polna načrtov, začeli smo zgodaj z obiskom znamenitega tehničnega muzeja, v katerem se zlahka zgubiš, zatopiš, pozabiš na čas, kajti velja za največji tovrstni muzej na svetu. Sledil je ogled mesta, ki je milijonsko, kar pomeni, da vidiš res marsikaj in marsikoga – svet v malem, ljudi različnih jezikov, polti, navad … Obiskali smo čudovito tržnico, zlezli na stolp cerkve sv. Petra, se razgledali naokrog, kupili kakšen spominček, se malce po svoje sprehodili in orientirali po mestu ter se še enkrat podali v višave, tokrat z dvigalom, in sicer na Olimpijski stolp, s katerega se je videlo skoraj do doma. Čudovit zaključek dneva! Saj res, pred stolpom smo obiskali še BMW muzej oz razstavišče, kjer smo ohali in ahali ter vzdihovali nad dovršenostjo BMW-oblik. Po okusni večerji, kjer je vsak našel kaj po svojem okusu, je bila za piko na i še evrovizija in smo držali pesti za naše predstavnike. Kljub evforiji in utrujenosti smo do jutra le malo zatisnili oči.
V nedeljo smo obiskali grad Nymphenburg in muzejsko zbirko Človek in narava, nato pa še živalski vrt. Polni vtisov smo se vkrcali na avtobus proti domu. Ljubo doma, kdor ga ima!
Ekskurzija je bila poučna, zabavna in korak proti odraslosti. Učili smo se odgovornosti, točnosti, upoštevanja dogovorov, skrbi drug za drugega, solidarnosti, ravnanja z denarjem itd. Včasih se je moral posameznik malce prilagoditi skupini, ker ni bilo vse po njegovem okusu, a za skupino veljajo posebna pravila. Če držimo skupaj in se držimo dogovorov, se imamo vsi lepo. V nedeljo smo prišli domov malce bolj svetovljanski, bogatejši za nekaj izkušenj in prijetno utrujeni.